V praksi se večkrat zgodi, da se pojavi potreba po zaposlitvi delavca v manjšem obsegu in ne za polni delovni čas, pri čemer imajo največkrat v mislih zaposlitev s polovičnim delovnim časom v obsegu 20 ur tedensko, kar je zgodovinsko gledano največkrat pogojeno s pridobitvijo pravice do dela s polovičnim delovnim časom zaradi pridobljene invalidnosti. |
Tako delodajalce kot tudi kandidate za takšno zaposlitev zanima predvsem kakšne pravice in obveznosti iz delovnega razmerja izhajajo iz takšne zaposlitve, še posebej so pogosta vprašanja o tem kakšen dopust in regres jim pripadata, kakšna so povračila stroškov v zvezi z delom ipd.
Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1, ki velja od aprila 2013 dalje omogoča, da delodajalec in delavec, v kolikor obema tako ustreza, skleneta pogodbo o zaposlitvi z delovnim časom, ki ni zgolj polni ali npr. polovični kar velikokrat nekateri zmotno mislijo, ampak so možne številne vmesne variante, saj niti ZDR-1, niti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 ne določata spodnjega vstopnega praga oziroma minimuma delovnega časa, ki bi bil zahtevan za sklenitev delovnega razmerja in posledično za vključitev v socialna zavarovanja. Teoretičen razpon zaposlitve s krajšim delovnim časom je torej vse od 1 ure do 40 ur na teden. To pomeni, da je popolnoma zakonita npr. takšna pogodba o zaposlitvi, na podlagi katere bi delavec delal 10, 15, 25, 30 ali pa npr. 20 ur tedensko.
V članku, ki ga je pripravil svetovalec SC OZS Dušan Bavec, univ. dipl. prav., si preberite, kakšne pravice gredo delavcem pri zaposlitvah za krajši delovni čas od polnega, kako je z dopustom, regresom, povračilom stroškov za prevoz na delo, in še več ...