V skladu s sodbo Sodišča Evropske unije je potrebno pri presoji pravice do oprostitve plačila davka na dodano vrednost v primeru tristranskih poslov upoštevati vsebino tristranskega posla in načelo davčne nevtralnosti. Neizpolnjevanje formalnih pogojev za oprostitev plačila davka na dodano vrednost pri vmesnih pridobitvah v okviru tristranskih poslov ne vodi nujno do zavrnitve pravice do oprostitve. |
Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU) je v sodbi št. C-580/16 z dne 19. aprila 2018 podalo razlago določb Direktive o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju Direktive o DDV) v povezavi z izpolnjevanjem pogojev za oprostitev plačila davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) pri tristranskih poslih.
Po mnenju Sodišča EU neizpolnjevanje formalnih pogojev za oprostitev plačila DDV pri vmesnih pridobitvah v okviru tristranskih poslov ne vodi nujno do zavrnitve pravice do oprostitve. Pri presoji pravice do oprostitve je potrebno upoštevati vsebino tristranskega posla in načelo davčne nevtralnosti.
Tristranski posli
Tristranski posli, ki so podvrsta verižnih poslov, so zaporedni niz operacij prodaje in nakupa blaga. To pomeni sodelovanje vsaj treh strank v primeru, ko se blago prevaža neposredno od prvotnega dobavitelja do končnega prejemnika, ne glede na število kupcev in prodajalcev v verigi. Čeprav je opravljen samo en prevoz blaga od prvega člena v verigi do zadnjega, se vsaka prodaja in nakup obravnava ločeno in ima davčne posledice.
Razlikujemo prave in neprave tristranske posle. V osnovni potekajo tristranske transakcije tako, da (A) proda (B-ju), ki proda (C-ju). Obstajata dve pogodbeni razmerji, prvo med (A) in (B), drugo pa med (B) in (C). Blago pa je dobavljeno direktno od (A) do (C). O pravih tristranskih poslih torej govorimo, kadar pri nizu transakcij sodelujejo davčni zavezanci z identifikacijskimi številkami za DDV iz treh držav članic EU.
V primeru, da predpisani pogoji za pravi tristranski posel niso izpolnjeni, gre za nepravi tristranski posel.
Več o tristranskih poslih si preberite v članku, ki ga pripravila Tadeja Bučar, svetovalka OZS.