Glavna tema oddaje je bilo tokrat družinsko podjetništvo. V Sloveniji je namreč kar 83 odstotkov izmed vseh podjetij družinskih. Katere so prednosti in slabosti družinskih podjetij? Katere so najpogostejše napake pri prenosu družinskega podjetja? Kaj morajo nasledniki vedeti, preden prevzamejo podjetje? |
Družinsko podjetništvo je bilo v središču pozornosti dogodka, ki ga je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pripravila minuli mesec na Dvoru Jezeršek, na njem pa predstavila tudi prvi Center za družinsko podjetništvo v Sloveniji, ki deluje pod okriljem OZS. Udeleženci dogodka so pozdravili pomoč OZS podjetjem, ki se srečujejo z vprašanjem prenosa na naslednike.
V studiu je o novem Centru za družinsko podjetništvo spregovoril direktor OZS Danijel Lamperger in med drugim povedal, da je OZS Center za družinsko podjetništvo osnovala zato, ker vedno več podjetij prihaja v fazo, ko bodo morala svoja podjetja predati naslednikom. »Želimo si, da bi na enem mestu ponudili res celovite in strokovne storitve, da bo ta proces kar se da enostavno stekel, da bo skladen z zakonodajo, ki ureja te postopke in da bodo na drugi strani na voljo tudi strokovnjaki, ki bodo podjetja pripravili na ta proces ali jim svetovali, kako prenos izpeljati tudi po vsebinski poti, kako se pogovoriti z družinskimi člani. Želimo si, da bi naš center postal zbirno mesto vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vprašanji družinskega podjetništva in zbirno mesto vseh dogodkov na to temo,« je dejal Lamperger.
Raziskave so pokazale, da kar dve tretjini podjetij pri prenosu na naslednjo generacijo propadeta. Še večja težava pa je, je opozoril Lamperger, da je zelo malo potomcev sploh zainteresiranih za prevzem družinske obrti oziroma podjetja: »Le dobrih 9 % potomcev je zainteresiranih za nadaljevanje družinskega posla. Zato je nujno, da starši, če želijo, da bodo otroci nadaljevali njihovo pot, te v tej smeri vzgajajo že od otroštva, da jih že razmeroma zgodaj vključijo v procese v podjetju, starši pa se morajo zavedati, da jim bodo morali nekega dne dati povsem proste roke.«
Jezerškovi in Lotričevi primera dobre prakse
Po izkušnjah družinskih podjetij, ki so uspešno opravila prenos na mlajše generacije, proces prenosa traja več let, tudi do deset. Primerov dobre prakse je v Sloveniji že kar nekaj, med njimi sta tudi družini Jezeršek in Lotrič.
Uspešno gostinsko zgodbo družine Jezeršek sta pred dobrimi tremi desetletji začela Franci in Sonja Jezeršek, danes pa podjetje vodijo njuni štirje sinovi. Jure Jezeršek, poslovni direktor domačega podjetja, je povedal, da se je pri njih prenos zgodil na naraven način, saj danes vsak dela tisto, kar dela rad in tudi dobro, organizirano pa je trajal kar pet let.
Primer dobre prakse je tudi podjetje Lotrič meroslovje. Marko Lotrič je dejal, da so se v družini, čeprav ima sam še kar nekaj let aktivne dobe pred sabo, že začeli pogovarjati o nasledstvu. Po zgledu nekaterih družinskih podjetij, tudi Jezerškovi jo imajo, pa so napisali tudi družinsko ustavo.
Na obisku na Koroškem in na Goriškem
Tudi orodjarstvo Polovšek z Raven na Koroškem je družinsko podjetje. Domači trg je zasičen, pravijo, zato so uspeli stkati poslovno sodelovanje s svetovno priznanem proizvajalcem industrijskih sesalcev, pri katerem sodelujejo tudi pri razvoju izdelkov. Pri svojem delu so zelo uspešni, opozarjajo pa na okorno državno birokracijo in na težave, ki jim jih povzroča slaba cestna infrastruktura na Koroškem.
Na Goriškem pa so opozorili na pomanjkanje delovne sile. Digitalizaciji in robotizaciji navkljub delodajalci najbolj potrebujejo delavce za delo v proizvodnji. Pomanjkanje delavcev v največji meri rešujejo z nadurnim delom zaposlenih, nekateri pa so prisiljeno, zaradi teh težav že zavračati naročila.