25. oddaja IZZIVI - obrt in podjetništvo

Oddaja tokrat prinaša razmislek o uspehih in težavah slovenskih gradbenikov. Kako do gradbenega dovoljenja in kaj prinaša nova prostorska gradbena zakonodaja, so vprašanja za stroko ; pri krovcu pa preverjamo, kako zahtevno in posebno je njegovo delo. Med poklici, kjer je lahko poiskati zaposlitev je tudi steklar. Zato v vajeniški sistem, tudi z dobrimi štipendijami, vabijo mlade, ki jih to delo zanima.

Tudi v gradbeništvu gre na bolje

Gradbeništvo je v zadnjih letih spet dobilo krila. Potem, ko je bilo leto 2016 za to panogo najslabše, je vrednost gradbenih del v prvih desetih mesecih lani zrasla za dobrih 16 %. V zadnjem času je na področju stanovanjske in poslovne gradnje pomembna evropska direktiva energetske učinkovitosti in s tem gradnja skoraj nič energijskih stavb. »To je stavba, ki je energetsko zelo učinkovita in uporablja tudi velik delež obnovljivih virov energije. Poleg tega je pomembno pri skoraj nič energijski hiši, da se upošteva tudi stroškovni optimum. Pri tem ne upoštevamo samo stroškov investicije, ampak tudi stroške vzdrževanja, servisiranja, menjave posameznih elementov, prenove po na primer 30 letih in tudi stroške odstranitve objekta,« pove Neva Jejčič iz Gradbenega inštituta ZRMK.

Konec lanskega leta je bil sprejet nov gradbeni zakon. O tem, kaj prinaša izvajalcem gradbenih del, je v studiu spregovoril sekretar Sekcije gradbincev pri OZS Janko Rozman in povedal, da stroka čaka še na štiri ali pet podzakonskih predpisov, ki naj bi bili sprejeti do konca aprila. Spregovoril je tudi o postopkih za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so na prvi pogled povsem podobni dosedanjim. Po novem pa bo dokumentacija zanje precej manj obširna, postopek sam pa bo hitrejši. Predvidoma naj bi trajal dva meseca. Rozman je spomnil tudi na opozorila OZS že pred sprejetjem gradbenega zakona, da lahko določba, ki dovoljuje, da lahko investitorji za lastne potrebe gradijo tudi sami, pomeni dodaten vir dela na črno.

Krovci bolj cenjeni v tujini kot doma

H gradbeni panogi spadajo tudi krovci, med njimi pa primanjkuje pravih mojstrov. Sami pravijo, da je njihovo delo veliko bolj cenjeno pa tudi plačano v tujini kot doma. Obiskali smo mojstra krovca, ki v svojem delu vidi izziv, znanje pa mu je uspelo prenesti tudi na mlajše generacije.  

Delo krovcev je zahtevno in natančno. V delavnici ali visoko pod oblaki. Borovnikovi iz Vitanja so obnovili veliko cerkvenih zvonikov in ostrešij, kar jim je izziv. Marjan Borovnik pove, da radi obnavljajo stare objekte, saj je pri tem potrebnega veliko strokovnega znanja in če se ne bi tega lotevali, bi šlo veliko znanja v pozabo. Spominja se težkih in skromnih začetkov, danes pa je ponosen na svojo ekipo strokovnjakov, med katerimi je tudi sin Matija, prevzemnik podjetja, ki se zaveda odgovornosti, ki mu je s tem naložena.

Steklarji so zelo iskani

Šolski center Rogaška Slatina v prihodnjem šolskem letu dijakom prvič ponuja tudi izobraževanje za steklarja po vajeniškem sistemu, ki so ga pripravili skupaj s tamkajšnjo steklarno, ki si od tega veliko obeta, saj so potrebe po steklarjih zelo velike.

V Slovenj Gradcu pa se Matijaž Gostečnik z oblikovanjem stekla se ukvarja že 20 let. Ni pa le steklarski mojster, pač pa tudi inovator, ki je poln zamisli in zgodb. Prepoznaven je po unikatnem steklenem nakitu v obliki očesa, mnogi njegovi izdelki pa so tudi slovenska protokolarna darila.