Vpis v evidenco na ARSO ter vodenje evidenc embalaže dane na trg tudi za podjetja, ki dajejo v promet manj kot 15.000 kg embalaže letno

Kot ste verjetno že bili obveščeni, vas ponovno opozarjamo na novo obveznost glede vodenja evidenc embalaže in plastičnih vreč ter vpisa na ARSO ter FURS. Novela Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo je res zelo kompleksna in precej zelo težko razumljiva, na momente dvoumna. V nadaljevanju smo poizkusili obrazložiti obveznosti, tudi s praktičnimi primeri.

Besedilo je daljše, vendar predlagamo, da se »prebijete« čez napisano in ugotovite ali ste zavezani ali ne za prijavo.

Iz vsega spodaj navedenega  (torej kaj je embalaža in kdaj nastane obveznost (tudi, če imate 1 kg embalaže)) sledi, da je obveznost vpisa in poročanja dejansko v praksi za veliko podjetij.

Glede na vse navedeno predlagamo, da v kolikor ste v dvomih – posredujete vprašanje nam ali na MOP gp.mop@gov.si.

I. KDAJ NASTOPI OBVEZNOST VODENJA EVIDENC EMBALAŽE DANE NA TRG ZA PODJETJA?

Novela Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo v 10b členu s 1.1.2018 vzpostavlja novo evidenco o dajanju embalaže v promet. Obveznost velja za embalerje, pridobitelje blaga in proizvajalce in pridobitelje servisne embalaže. Pomen embaler, pridobitelj in proizvajalec so opisani v 3. členu Uredbe.

Vsi navedeni so se dolžni do 31.1.2018 vpisati v evidenco, vzpostavljeno pri ARSO ter za leto 2018 voditi evidenco o dajanju embalaže v promet (priloga 1. Navodila za vpis v evidenco ARSO). Ta mora vsebovati podatke o masi embalaže, dane v pomet, ločeno po vrstah embalaže in embalažnemu materialu. Na podlagi vzpostavljene evidence bo potrebno o embalažo dani na trg poročati na ARSO do 31.3.2019 za leto 2018.

Skladno z navedenim, velja dolžnost vodenja evidence za vsa podjetja, ki prvič dajejo embalažo na trg Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS).

Kdaj gre za embalažo?

Embalaža je vse kar obdaja izdelek, surovine ali neko osnovno enoto in je namenjena za prodajo osnovne enote, zaščito ali transport. Da govorimo o embalaži, ki je predmet novih obveznosti, mora opravljati funkcijo embalaže, v nasprotnem primeru gre za izdelek.

Če torej vaše podjetje od dobavitelja kupi zložene kartonaste škatle, ki jih potrebuje za prodajo svojih produktov na trg, ste kupili izdelek. V trenutku, ko ste škatle uporabili za embaliranje svojih produktov, so le te postale embalaža. Enako velja za plastično stretch folijo. Dobavitelj vam jo je prodal kot svoj izdelek. Ko ste svoje izdelke pripravljali na transport in jih ovili s folijo, pa je folija postala embalaža.

Kakšna količina je potrebna da nastane obveznost?

Za nastanek obveznosti vodenja in vpisa evidenco ni predpisana spodnja meja, zato obveznost velja za vsa podjetja, ki dajejo embalažo na trg, do 15.000. V kolikor pa podjetje v koledarskem letu doseže količino 15.000 kg, je dolžno zagotavljati ravnanje z odpadno embalažo skladno z Uredbo (vključitev v Družbo za ravnanje z odpadno embalažo- shema DROE).

Iz navedenega  (torej kaj je embalaža in kdaj nastane obveznost (tudi, če imate 1 kg embalaže)) sledi, da je obveznost vpisa in poročanja dejansko za veliko večino podjetij.

Kdaj je embalaža prvič dana na trg?

Dajanje embalaže v promet pomeni prvič dati na trg Republike Slovenije (ne pa tudi v tujino!)

*Blago embalirano v RS, ali ga prvič uporabiti, če je embaler tega blaga tudi njegov končni uporabnik

V tem primeru gre za embalerja, ki embalira svoje izdelke in jih tako embalirane proda svojim kupcem. Če vaše podjetje izdeluje npr. bombone, ki jih nato pakira v manjše kartonaste škatlice, okoli škatlic ovije folije, vse škatlice skupaj pa zloži in zapakira v eno kartonasto škatlo, je vse navedeno embalaža. Ko več večjih škatel zložite na paleto ter jih ovijete s folijo, tudi slednje predstavlja embalažo. Vse skupaj prodano kupcu na slovenski trg, pa predstavlja embalažo prvič dano na trg.

Tudi v kolikor vaše izdelke za vas embalira kdo drug in gre za izdelke pod vašo blagovno znamko, se za embalerja šteje vaše podjetje.

**Embalirano blago, pridobljeno iz tujine (pridobljeno v drugi državi članici EU ali uvoženo iz tretjih držav) ali ga prvič uporabiti, če je pridobitelj tega blaga tudi njegov končni uporabnik

Enako velja tudi za embalirano blago, pridobljeno iz tujine. Če ste že embalirane izdelke pridobili iz tujine in jih embalirane prodali vašim kupcem na slovenskem trgu (gre za primer iz 2. točke) gre za embalažo, ki jo prvič daje na trg vaše podjetje in je za njo potrebno voditi evidenco. V kolikor ste izdelke pred prodajo (deloma) razpakirali ali prepakirali, pri čemer je pri vas nastala odpadna embalaža, ste končni uporabnik. Tudi v tem primeru se šteje, da je bila embalaža prvič dana na trg. Gre namreč za embalažo, ki je nastala pri opravljanju vaše dejavnosti in nima predhodnega dobavitelja.

***Embalažo, pridobljeno iz tujine (pridobljeno v drugi državi članici EU ali uvoženo iz tretjih držav) ali proizvedeno v RS, ki ni namenjena za embaliranje, ali jo prvič uporabiti, če je pridobitelj ali proizvajalec te (servisne) embalaže tudi njen končni uporabnik (9. točka 3. člena Uredbe)

Prvič pa je dana na trg tudi t.i. servisna embalaža oziroma embalaža namenjena za polnjenje na prodajnem mestu. Gre npr. za vrečke za sendviče, plastične ali kartonske škatle za torte, aluminijasto folijo ali papirnate in plastične nosilne vrečke. Evidenco za njih je dolžan voditi proizvajalec ali pridobitelj te embalaže.

Poenostavimo: Obveznost podjetja nastale, če je vaše podjetje tisto, ki prvo vnese/da na trg RS embalažo, ki bo enkrat končala v odpadkih oziroma postala odpadna embalaža. Pri tem se upošteva embalaža, ki jo prodate skupaj s svojimi izdelki ali embalaža, ki ostane na vašem dvorišču pri tem, ko razpakirate izdelke iz tujine (brez predhodnega dobavitelja).

Izjema velja za vračljivo embalažo ter embalažo z dolgo življenjsko dobo. Tako  v primeru, ko je za lesene palete vzpostavljeno nadzorovano kroženje, kot embalažo, ki je prvič dana na trg, evidentirate samo palete, ki so na trg dane prvič. V evidenci pa ni potrebno voditi embalaže z dolgo življenjsko dobo – npr. kartoni za igre, zaboji za orodje, kovčki za jedilni pribor… 

Primer 1:

V kolikor podjetje nabavi kartonske škatle iz tujine (EU ali tretjih držav) z namenom, da bo zapakiral svoj izdelek v te škatle (dokler ne pakira, so kartonske škatle še izdelek) in jih da skupaj s svojim izdelkom prvič na trg RS, potem se je obvezen vpisati v evidenco in drugo leto poročati za:

• če je iz tujine prejel škatle, ki so ovite v  strech folija in morda na paleti, je dolžen poročati tudi za folijo in palete, ker je ta embalaža prvič v Sloveniji
• prav tako je dolžan poročati za vse škatle, ki jih bo napolnil s svojimi izdelki, ki jih bo dal na trg RS, saj takrat postanejo embalaža. V kolikor ostanejo kartonske škatle na zalogi, še ne gre za embalažo, ki bo dana na trg, temveč za izdelek (glej definicija embalaža).

V kolikor podjetje nabavi kartonske škatle od slovenskega podjetja z istim namenom, da bo zapakiral svoj izdelek v te škatle, potem se je obvezen vpisati v evidenco in drugo leto poročati za:

• vse škatle, ki jih bo napolnil s svojimi izdelki, ki jih bo dal na trg RS (strech folijo in morda na paleti, je dolžen poročati slovenski dobavitelj, ki vam je dobavil kartonske škatle in ne vi).

Primer 2:

Podjetje uvozi iz tujine npr. žarnice

• posamezne žarnice so v škatlicah, ki so zložene v večje škatle, le te na paleto in ovite s strech folijo. Podjetje (uvoznik) se je dolžan registrirati na ARSO in marca 2019 tudi poročati o posameznih škatlicah v kateri so žarnice, večjih škatlah, paletah in strech foliji, saj se smatra, da je to embalažo on dal prvi na trg v RS. Poročati mora tako za embalažo, ki jo bo morebiti razpakiral in bo ostala pri njemu na dvorišču, kot tudi vso embalažo, ki jo bo skupaj z izdelki prodal kupcu v RS.

Podjetje kupi npr. žarnice od slovenskega dobavitelja:

• podjetju se ni potrebno registrirati,  tudi ne poročati ne o malih škatlicah,  ne o večjih škatlah,  ne o paletah, ne o foliji, saj se smatra, da je to embalažo dal prvi na trg v RS dobavitelj (Dobavitelj se registrira in poroča o tej embalaži).
• V kolikor pa podjetje slovenskemu kupcu žarnice proda in zloži v plastične vrečko, je dolžan upoštevati zakonodajo, ki se tiče plastičnih nosilnih vrečk – glej spodaj.

Glede na vse navedeno menimo, da bo v praksi res zelo malo podjetij, ki jim ne bo potrebno vpisati  v evidenco in kasneje oddajati poročilo (leta 2019 za leto 2018).  Zato predlagamo, da se vpišete v evidenco ARSO in v kolikor ne boste imeli embalaže, boste lahko pri poročanju zavedli jo nimate (0) ali se odjavite.

II. NOVE OBVEZNOSTI GLEDE PLASTIČNIH NOSILNIH VREČK

Evropska direktiva zahteva poročanje, poleg tega se sledi cilju, da se zmanjša poraba vrečk. Letna raven potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk je lahko največ 40 lahkih plastičnih vrečk na osebo do leta 2025, do konca leta 2019 pa je treba doseči okoljski cilij - letna raven potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk največ 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo.   

Novela Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže določata nove obveznosti glede plastičnih nosilnih vrečk, danih na trg Republike Slovenije.

Plastične nosilne vrečke po 1.1.2019 ne smejo biti brezplačne

Pomembno je določilo Uredbe, ki določa, da mara distributer zagotoviti do 1.1.2019, da plastične nosilne vrečke na prodajnem mestu blaga ali izdelkov potrošnikom niso na voljo brezplačno. Izjema so le zelo lahko plastične vrečke, ki so namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana, kar pa mora biti ustrezno označeno na mestu prodaje. Prodajno mesto ali mesto ponudbe plastičnih nosilnih vrečk morate ustrezno opremiti s cenami vrečk.

Razlaga pojmov:

• PLASTIČNE NOSILNE VREČKE so nosilne vrečke iz plastike, z ročaji ali brez, ki so na voljo potrošnikom na prodajnem mestu blaga ali izdelkov;
• LAHKE PLASTIČNE NOSILNE VREČKE (LPNV) so plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 50 mikronov;
• ZELO LAHKE PLASTIČNE NOSILNE VREČKE (ZLPNV) so plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov, ki so potrebne iz higienskih razlogov ali namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana, če to prispeva k temu, da se zavrže manj hrane.

navodila za vpis v evidenco