Do vračila prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev v večjem obsegu

Pred nekaj meseci je ministrstvo za delo spremenilo Pravilnik o vračilu dela prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev in sicer na način, da sta se črtala 5. in 6. člen pravilnika, kar pomeni, da bodo delodajalci lahko za vseh 24 mesecev upravičeni do povračila prispevkov delodajalcev, če oseba ob sklenitvi prve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas izpolnjuje določene pogoje.

Prijetno presenečen sem konec letošnjega avgusta prejel informacijo, da je ministrstvo za delo spremenilo Pravilnik o vračilu dela prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev in sicer na način, da sta se črtala 5. in 6. člen pravilnika.

Na podlagi 5. člena se je vračilo dela prispevkov za zavarovance, ki še niso dopolnili 26 let starosti, lahko izvedlo tudi za mesec, v katerem je zavarovanec dopolnil 26 let starosti. Na podlagi 6. člena pa se je vračilo dela prispevkov za matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, lahko izvedlo tudi za mesec, v katerem otrok dopolni tri leta starosti. Iz obeh navedenih določb pravilnika je bilo moč razumeti in tako se je postopalo tudi v praksi, da je starost zavarovanca 26 let oz. starost otroka 3 leta, tisti skrajni rok, do katerega lahko delodajalec uveljavlja povračilo prispevkov, pa četudi je od sklenitve zaposlitve minilo bistveno manj kot 2 leti.

Takšni določbi pravilnika sta vsekakor bistveno omejili pravico do uveljavljanja povračila prispevkov, ki je bilo uzakonjeno v 157. členu ZPIZ-2, saj smo vsi delodajalski predstavniki, ki smo sodelovali pri sprejemanju tega zakona v letu 2012, to določbo razumeli tako kot je bila tudi razložena na pogajanjih in sicer, da bo za celotno dveletno uveljavljanje vračila dela prispevkov nujno predvsem to, da ob prvi zaposlitvi za nedoločen čas zavarovanec še nima 26 let oz. pri zaposlitvi matere, da otrok še ni dopolnil 3 leta starosti.  

Po prvem odstavku 157. člena ZPIZ-2, ki je v konkretnem primeru zakonska podlaga za odločitev, lahko delodajalci za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki niso dopolnili 26 let starosti in matere, ki skrbijo za otroke do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50%, drugo leto pa v višini 30% prispevkov delodajalca. Po drugem odstavku lahko delodajalec uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za zavarovance iz prvega odstavka tega člena le v primeru, če za te zavarovance ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov. Po tretjem odstavku istega člena minister, pristojen za delo, natančneje določi način vračila prispevkov iz tega člena.

Zaman je bil skupinski pisni protest vseh petih delodajalskih asociacij v jeseni leta 2013, s katerim smo od ministrstva zahtevali spremembo pravilnika, ali pa da bi se vsaj dobili na skupnem sestanku kjer bi jim predstavili intenco sprejemanja pokojninskega zakona.

V iskanju odgovora kaj je pristojne osebe na ministrstvu za delo vodilo k spremembi pravilnika, smo v naivnosti razmišljali celo o tem, da so našemu skupnemu delodajalskemu predlogu prisluhnili z nekajletno zamudo, da jih morda peče vest ipd. toda pravi razlog, kot se je kmalu izkazalo tiči sodbi upravnega sodišča. Upravno sodišče je namreč na podlagi tožbe finančno prikrajšanega delodajalca, ugotovilo, da se je s pravilnikom neustrezno poseglo v zakonsko kompetenco. Sodišče v sodbi IU 1307/2016

Po presoji sodišča minister, pristojen za delo lahko s podzakonskim aktom določi zgolj način, po katerem se izvede vračilo prispevkov. Zakonsko pooblastilo torej ministru ne daje možnosti, da uredi upravičenje do vračila oziroma da določi pogoje za vračilo prispevkov.

Po presoji sodišča je potrebno določbo 1. odst. 157. člena ZPIZ-2 razumeti tako, da je starost 26 let predpisana kot starostna meja za sklenitev pogodbe oziroma za prvo zaposlitev za nedoločen čas in ne tudi kot (absolutna) starostna meja oziroma starost zavarovanca za uveljavljanje vračila prispevkov. S tem, ko je izpolnjen ta pogoj in ostali pogoji, med drugim pogoj, da ostanejo zavarovanci pri istem delodajalcu zaposleni najmanj dve leti, pa pridobi delodajalec pravico, da uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za prvi dve leti njihove zaposlitve. Pri tem je vračilo omejeno z obdobjem, ki ga zajema (prvi dve leti zaposlenosti) in po višini (50% oziroma 30% prispevkov), medtem ko se starost zavarovancev v tej zvezi več ne omenja in je zato po presoji sodišča ni mogoče šteti kot pogoj oziroma omejitev, ki velja (tudi) za vračilo prispevkov.

Čeprav se tozadevna sodba nanaša le na upravičenost delodajalca do povračila prispevkov delodajalca v primeru prve zaposlitve osebe mlajše od 26 let, pa je smiselno enako potrebno razlogovati tudi za primere zaposlitve matere katere otrok ob zaposlitvi še ni star 3 leta.

Kako postopati sedaj tako za nazaj kot za naprej? Za naprej je pravilnik popolnoma O.K. Za nazaj pa gredo razmišljanja v smeri, če je morda mogoče zahtevati obnovo postopka ali poseči za nazaj s kakim drugim pravnim sredstvom?

Na seji Sveta ZPIZ sem zastavil vprašanje kako naj postopajo tozadevno finančno prikrajšani delodajalci, ki so zaradi neustreznega pravilnika dobili deloma zavrnjen zahtevek za povračilo prispevkov in dobil zagotovilo, da nam bodo posredovali pisno pojasnilo, ki ga bom ob prvi priložnosti objavil v reviji Obrtnik podjetnik.

Na dilemo, ki jo je pred časom izpostavil eden od oškodovanih delodajalcev ali je podana pravna podlaga za odškodninsko odgovornost ministrstva za delo, ki je sprejelo neustrezen pravilnik, pa ni moč podati nedvoumnega odgovora!

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.

Svetovalec SC OZS