Kovinarji iščejo kadre
Na 27. strokovnem srečanju kovinarjev v Zrečah so delodajalci izpostavili zlasti problem pomanjkanja kadra in slabo znanje mladih. Primanjkuje mladih, pa tudi strokovno izobraženih strugarjev, varilcev in rezkalcev, ki bi jih zanimalo področje kovinarstva. Zato veliko pričakujejo od novega sistema vajeništva. Ivan Meh, predsednik sekcije kovinarjev pri OZS, meni, da je bil vajeniški sistem nekoč zelo dober. »Tisti pa, ki danes prihajajo k nam iz šol, ne znajo praktično ničesar in jih moramo mi priučiti, kar pa traja tudi leto, dve.« Meh še opozarja, da se gospodarska rast krepi, a kaj ko nimajo kadra, ki bi delo opravil.
V oddaji so predstavili družinsko podjetje Tehovnik iz Slovenskih Konjic, kjer so se specializirali za izdelavo zobnikov, ki jih najdemo v reduktorjih, traktorjih, avtomobilih, gradbeni mehanizaciji. Tudi pri njih težko najdejo kadre, najbolj primanjkuje varilcev. S pomanjkanjem kadra se sooča tudi Igor Akrapovič, katerega podjetje izdeluje izpušne sisteme: »Tudi v Evropi je veliko pomanjkanje varilcev. Gre za ročno spretnost, ki je nima vsak«.
Finančne spodbude SPS
»Največ investicij je v proizvodnem sektorju, ta koristijo različne spodbude Slovenskega podjetniškega sklada,« je povedala direktorica sklada mag. maja Tomanič Vidovič. SPS je podprl skoraj 6 tisoč malih in srednje velikih podjetij, v katera je vložil okrog 930 milijonov evrov finančnih spodbud. Skoraj 90 % vseh spodbud so po besedah Tomanič Vidovičeve bančne garancije. »SPS delno zavaruje bančni kredit, obenem pa omogočimo ugoden kredit podjetjem«. 5 % spodbud pa SPS namenja t.i. start-up podjetjem v obliki semenskega kapitala ali start –up denarja.
Med podjetji, ki je prejelo sredstva SPS, je tudi podjetje Bučar iz okolice Maribora. Imajo 58 zaposlenih, največ izdelkov za strehe in fasade prodajo doma. »Vlagali smo predvsem v optimizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov, saj je dobra kvaliteta ključna,« je dejal lastnik podjetja Primož Bučar.
Zavarovanje odgovornosti
Zavarovalnica Triglav (ZT) obrtnikom in podjetnikom ponuja produkt zavarovanje odgovornosti. Luka Keršič iz ZT je v studijskem pogovoru pojasnil, da smo za svoja ravnanja odgovorni. Če denimo parketar pri svojem delu poškoduje vodovodne cevi, je za to odgovoren. »Če ta obrtnik ne bi imel sklenjenega zavarovanja, bi moral te stroške kriti iz lastnega žepa. V tem konkretnem primeru stroške plača zavarovalnica,« je dejal Keršič. Še več, zavarovalnica nudi tudi neke vrste pravno zaščito, saj se pogosto zgodi, da so zahtevki do obrtnikov pretirani oziroma neupravičeni. Če se delavec poškoduje pri delu, je smiselno, da delodajalcev razširi kritje tudi za odgovornost za škodo v primeru delovnih nesreč. Trendi sicer kažejo, da je vse več povpraševanja po zavarovanju odgovornosti.
Zavarovanje odgovornosti sicer ponujajo tudi fizičnim osebam.