Deseto strokovno srečanje gostincev v Portorožu so zaznamovali tudi Michelinovi kuharji iz Italije, ki so poudarili predvsem pomen lokalnega sodelovanja in vpliv teh zvezdic na razvoj regije. Poleg tega pa so gostinci na srečanju izpostavili problem toge delovne zakonodaje in pomanjkanje kadra, ob tem pa so izrazili želje in pričakovanja, da bi tudi v Sloveniji dobili kuharja z Michelinovo zvezdico. Kako do nje, ni pravega recepta, pomaga pa tudi primerno podporno okolje, ki ga v Sloveniji zaenkrat še ni. Kljub uspešni turistični sezoni gostince skrbi prihodnost, saj jim primanjkuje kadrov; tako kuharjev, natakarjev kot pomožnega osebja v kuhinjah. Vzroke gre menda iskati v nezadostni skrbi za vpise v izobraževalne programe s tega področja, zato je v prihodnje treba pozornost nameniti prav promociji teh poklicev. Poleg tega pa OZS pričakuje tudi spremembe delovne zakonodaje, ki bi gostincem omogočala lažje zaposlovanje.
Pravilnik o poklicnih boleznih naj se temeljito prečisti
Obrtniki in podjetniki si želijo pravično zakonodajo za obe strani; za delodajalce in za zaposlene. Zato je nujno, je povedal predsednik OZS Branko Meh, da tudi v primeru pravilnika o poklicnih boleznih pristojni razmislijo o ustreznosti predloga. »Z novim pravilnikom o poklicnih boleznih želi ministrstvo za zdravje breme poklicnih bolezni prevaliti na delodajalce. Na seznamu poklicnih bolezni so se namreč znašle vse bolezni, za katerimi lahko nekdo zboli tudi zunaj delovnega okolja. Zato sem nam zdi, da je treba ta pravilnik temeljito pregledati in tisto, kar ne spada med poklicne bolezni izločiti,« je pojasnil Meh in izrazil upanje, da bo prevladal razum in se ne bo treba na sodiščih dokazovati vzroke različnih bolezni.
V lesni panogi stavijo na povezovanje
Uporaba lesa v zadnjih letih narašča. Veliko slovenskega lesa gre neobdelanega v tujino, od tam pa se po visokih cenah vrača. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, Javna agencija SPIRIT in Društvo lesarjev Slovenije so pripravili posvet o izzivih v lesarstvu, na katerem so ugotovili, da v Sloveniji je znanje, ideje tudi, potrebno je le še dobro podporno okolje oziroma povezovanje. Primer uspešnega povezovanja podjetij z institucijami znanja je v studiu predstavil Bernard Likar iz Lesarskega grozda Slovenije. Kompetenčni center za razvoj kadrov v lesarstvu je projekti, ki ga je podprlo tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, namenjen pa je pomoči podjetjem pri osvajanju novih znanj, ki imajo za posledico tudi poslovne učinke. Likar je med drugim dejal, da ne gre pričakovati, da bi se stanje v lesarstvu spremenilo čez noč, vendar gre počasi na boljše. »V tem trenutku je pomembno, da so podjetja fleksibilna in da razvijajo izdelke, ki so namenjeni končnim kupcem,« je še dodal Likar.