Razveselite zaposlene z davčno ugodnejšo božičnico

Približuje se čas obdarovanj, ko se lahko delodajalci odločijo tudi za izplačilo letos davčno ugodnejše božičnice.

Določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2R), ki veljajo od 1. januarja 2017 namreč uvrščajo med dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo, tudi izplačilo za poslovno uspešnost.

Po novi 12. točki 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2), se med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, uvršča tudi del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če sta izpolnjena dva pogoja:

• imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali
• je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe

in sicer do višine 70 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Pri določanju zneska povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se upošteva zadnji podatek Statističnega urada Republike Slovenije. Če delodajalec izplačuje del plače za poslovno uspešnost v višini, ki presega znesek, naveden kot neobdavčen, se znesek posameznega dohodka v delu, ki presega znesek, ki je določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Navedene določbe se torej nanašajo na določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določajo plačilo za delo v skladu z 126. členom ZDR-1, ki mora biti vedno v denarni obliki. Pri tem ZDR-1 neposredno napotuje delodajalca k upoštevanju kolektivne pogodbe, kot temeljni pogoj tudi za izplačilo plačila za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. To pa tudi pomeni, da izplačevanje dela plače za poslovno uspešnost ne sme imeti zgolj namen ugodnejše davčne obravnave, ne glede na dejanske poslovne rezultate izplačevalca.

Določbe 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se nanašajo na izplačila delovne uspešnosti upravičenim delavcem. Pri tem pojem delavca opredeljuje 5. člen ZDR-1 kot fizično osebo, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje je v skladu s 4. členom ZDR-1 razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V kolikor tudi poslovodna oseba oz. prokurist izpolnjuje pogoje, pod katerimi se šteje za delavca v skladu z ZDR-1, je pogoj za izplačilo izpolnjen, če je tudi za poslovodne osebe in prokuriste določena pravica do izplačila dela plače in merila za izplačilo v splošnem aktu delodajalca.

Pri tem velja opozoriti, da možnost, predvidena v drugi alineji 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne zahteva, da imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost, če niso izpolnjeni vsi pogoji:

• da je pravica do tega izplačila določena v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni in imajo hkrati vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost (pogoji do pridobitve pravice morajo biti določeni enotno za vse delavce), ali
• da je pravica do tega izplačila določena v kolektivni pogodbi, v kateri so določena merila za pridobitev pravice do tega izplačila, vendar pa ni nujno, da so pogoji določeni enotno za vse delavce in z absolutnimi zneski.

Možnost ugodnejše davčne obravnave pa se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost le enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati. To tudi pomeni, da v primeru, ko bi delodajalce želel izplačati delovno uspešnost v več delih, bi lahko navedeno ugodnost koristil le pri prvem delu izplačila delovne uspešnosti.

V skladu z ZDoh-2, se v davčno osnovo ne všteva celoten dohodek, ampak zgolj znesek, ki presega 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Od tega zneska se tudi obračuna in plača akontacija dohodnine. Davčno osnovo zmanjšuje samo tisti del prispevkov za socialno varnost, ki se obračunajo od dela dohodka, ki se všteva v davčno osnovo in sicer tako, da se od celotnega dela plače za poslovno uspešnost obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost delojemalca in delodajalca. Pri tem se upošteva tudi oprostitve pri plačilu prispevkov, ob hkratnem izpolnjevanju vseh pogojev za uveljavljanje oprostitev, ki so določene s posameznim zakonom.

S spremembo ZDoh-2 pa je bil spremenjen tudi Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu, kjer sta v dopolnjenem REK-1 obrazcu za namene poročanja o izplačilih dela plače za poslovno uspešnost uvedeni dve novi šifri vrste dohodka:

• 1151 Del plače za poslovno uspešnost, nad zneskom določenim v 44. čl. ZDoh-2 - del plače za poslovno uspešnost, ki presega 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (plačajo se prispevki in akontacija dohodnine).
• 1152 Del plače za poslovno uspešnost v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo - del plače za poslovno uspešnost v znesku do 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (plačajo se le prispevki).
• 
  

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 14. 11. 2017, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

vir: Podjetniški portal