Dobro obiskana prva konferenca o poslovanju v tujini
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je pripravila prvo konferenco o poslovanju v tujini, ki je bila zelo dobro obiskana. Na konferenci se je izkazalo, da je vprašanj glede dela v tujini veliko. Razjasniti so jih poskušali strokovnjaki, ki se dnevno ukvarjajo s primeri poslovanja slovenskih obrtnikov in podjetnikov v Avstriji, Nemčiji, Italiji in na Hrvaškem, svoje izkušnje pa so z udeleženci delili tudi uspešni podjetniki. »Najbolj zanimiva sta predvsem avstrijski in nemški trg, nekoliko manj italijanski, saj obrtnike in podjetnike odvrača obsežna birokracija,« je med drugim pojasnil predsednik OZS Branko Meh. V tujino najbolj pogledujejo gradbinci, saj zanje doma še ni dovolj dela, za vse pa velja, naj se v tujino odpravijo z ustrezno dokumentacijo. »Vsekakor pa vedno obrtnikom svetujem, ko odhajajo, naj vse preverijo preden grejo. Ne šele takrat, ko so že na trgu, ko že opravljajo dejavnost oziroma so nekje na polovici dela,« opozarja Zdenka Bedekovič, svetovalka iz OZS.
Lotrič Meroslovje iz Selc je na tujih trgih prisotno pet let. Najprej so bili v Makedoniji, pa Srbiji in na Hrvaškem, zadnje čase pa stopajo tudi na avstrijski, nemški in italijanski trg. »Tu je druga zgodba. Tu nastajajo večji stroški, zato je zagon težji. Za vzpostavitev podjetja potrebujemo kar leto dve, potem pa še štiri leta, da dobimo akreditacijo,« je pojasnil Marko Lotrič, direktor podjetja, in poudaril: »Pomembno se je zavedati, da je kljub temu, da prvi pogovori z vodstvi potekajo v angleškem jeziku, nujno obvladati lokalni jezik. Če želiš uspeti, pa moraš v podjetju na tujem zaposliti tudi lokalne ljudi.«
Nadomestila za stavbna zemljišča ujezila lastnike v Slovenj Gradcu
V Slovenj Gradcu že nekaj let poskušajo urediti prostorski načrt. Več zemljiščem so spremenili namembnost, pri tem pa naleteli na težave. Občina je brez vednosti lastnikov spremenila namembnost kmetijskih zemljišč v stavbna, kar je pomenilo tudi več sto odstotna povišanja davka. Obrtniki in podjetniki ter drugi občani so zbirali podpise zaradi previsokih nadomestil. V dveh dneh so jih zbrali skoraj 2.550, obrtnikom in podjetnikom pa so se pridružili tudi številni občani. Predsednik OOZ Slovenj Gradec Ivan Meh je v studiu pojasnil: »Z zbiranjem podpisov smo dosegli nasprotovanje županu, občinski upravi, občini in s tem dokazali, da občina v nobenem primeru ne ravna v dobrobit gospodarstva v občini.« Meh je tudi potrdil, da se tudi zaradi neurejenega področja nadomestil obrtniki in podjetniki iz Slovenj Gradca selijo v sosednje občine, kdor ima priložnost pa seveda še raje čez mejo.
Dobra zgodba: Orodjarstvo Gorjak
V Orodjarstvu Gorjak v Račah nadgrajujejo dolgoletne izkušnje pri razvoju orodij za avtomobilsko industrijo. Okoli 70 zaposlenih raste skupaj z družinskim podjetjem. V orodjarstvu so prepričani, da je tradicija družinskega dela tako močna, da imajo z njo, tudi v tujini, prednost, na kateri gradijo uspeh. Marko Gorjak, pomočnik direktorja: »Družinska tradicija je v tujini precej bolj cenjena kot v Sloveniji. Načrtujemo, da bomo v prihodnjih letih dodatno zaposlovali. Se pa soočamo z velikim kadrovskim pomanjkanjem na trgu dela.« Čez približno dve leti nameravajo ustanoviti lastno akademijo, v kateri bodo usposabljali kadre, ki jih potrebujejo za delo v domačem podjetju.
V Orodjarstvu Gorjak povedo še, da bi bilo na njihovi poti precej težje brez pomoči Slovenskega podjetniškega sklada. Direktorica Maja Tomanič Vidovič je v tokratni oddaji opozorila na garancije za bančne kredite, ki so v okviru Slovenskega podjetniškega sklada na voljo podjetjem v razvoju. Direktorica obrtnikom in podjetnikom svetuje, naj se o možnostih bančnih garancij pozanimajo pri svojih bančnih referentih.