10. oddaja IZZIVI - obrt in podjetništvo

Osrednja tema oddaje je bila lesno gospodarstvo. Zavarovalnica Triglav, partner tokratne oddaje, pa je predstavila zavarovanje obratovalnega zastoja. Če podjetje utrpi materialno škodo v proizvodnem procesu, ne more ustvarjati prihodkov, ki so nujni potrebni za poslovanje podjetja. Prav zato je takšno zavarovanje zelo smiselno, saj podjetje z  zavarovalnino kompenzira izpad prihodkov.

O pomenu lesa v Sloveniji

»V Sloveniji premalo izkoriščamo les, ki je naše edino naravno bogastvo. Gre za izjemne naravne resurse, ki pa jim ne znamo dati dodatne vrednosti,« meni Tadej Glažer, prodekan  Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. O lesu sta v studiu govorila Jože Prikeržnik, direktor Direktorata za lesarstvo, ter Alojz Selišnik iz Mizarstva Melu. Vloga Direktorata je zlasti podpora lesne industrije, tako pri nastopu lesnih podjetij na sejmih, skrb za promocijo lesa med širšo javnostjo ter podpora podjetjem z evropskimi kohezijskimi sredstvi. »Ni v redu, da izvažamo samo hlodovino. Mi smo sposobni narediti končni izdelek. Cilj naše države  mora biti čim višja stopnja predelave lesa,« je poudaril Selišnik. Tudi Prikeržnik je dejal, da si prizadevajo za »podporo projektov, kjer pridemo do izdelkov s čim višjo dodano vrednostjo.

V oddaji so predstavili tudi podjetje Marles s 75-letno tradicijo.  Izdelali so več kot 28 tisoč stanovanjskih hiš in 400 večjih objektov. Podjetje je dobilo tudi finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Proizvodnja je na Lovrencu in Podvelku. 70 odstotkov Marles hiš izvozijo v tujino. Direktor Marlesa Bogdan Božac napoveduje, da bodo največjo rast beležili na trgih Švice, Avstrije in Slovenije. Po mnenju direktorja manjka predvsem vmesni člen pri izdelavi polizdelkov. Direktorat za lesarstvo ima na voljo še 30 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ki jih bodo med drugim namenili tudi za podjetja, ki izdelujejo polizdelke.

Zavarovanje obratovalnega zastoja

V primeru, ko podjetje utrpi materialno škodo v proizvodnem procesu, ne more ustvarjati prihodkov, ki so nujni potrebni za poslovanje podjetja. »Običajno so te škode celo večje od same materialne škode, ki prizadene podjetje. Zato je pomembno, da podjetje razmisli, ali takšna oblika zavarovanj pride v poštev,« je dejal  Peter Jakopič iz Zavarovalnice Triglav. Podjetje si tako zagotovi takšen materialni položaj kot bi ga imel v primeru, če do škode ne bi prišlo.  »Z zavarovalnino, ki jo pridobi od zavarovalnice, podjetje kompenzira izpad prihodkov,« pojasnjuje Jakopič.

Zavarovanje pri obratovalnem v zastoju pride v poštev  pri vseh podjetjih. »Daljše kot je obdobje, ki ga potrebuje podjetje za obnovo proizvodnje, bolj smiselno je takšno zavarovanje,« še meni Jakopič. Predvsem v tujini so ta zavarovanja zelo razširjenja, pri nas se podjetja še ne poslužujejo teh zavarovanj v takšnem obsegu. Jakopič dodaja: »Podjetnik se mora odločiti, kaj želi, da je predmet kritja. S tem zavarovanjem se krijejo fiksni stroški poslovanja in dobiček.«