Ob upoštevanju Zakona o kolektivnih pogodbah, (Ur. list RS, št. 43/2006), določena kolektivna pogodba velja samo za stranki kolektivne pogodbe oziroma njune člane, razen v primeru, da ima posamezna KP status razširjene veljavnosti celotne ali dela kolektivne pogodbe.
|
Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (Ur. list RS, št. 92/2013) je zavezujoča za delodajalce, ki opravljajo skladno z zakonom obrtno dejavnost ali obrti podobno dejavnost po veljavnem predpisu in za druge delodajalce, ki so člani stranke te kolektivne pogodbe. Stranki kolektivne pogodbe sta na strani delodajalcev Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pa na strani delojemalcev Sindikat obrti in podjetništva.
Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo ima status razširjene veljavnosti (Ur. list, RS, št. 59/2014) na podlagi katere velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo skladno z zakonom obrtno dejavnost in preverjanje, ali je delodajalec član OZS, GZS ali kake druge delodajalske asociacije ni potrebno.
V praksi se lahko zgodi, da delodajalca člana OZS poleg KPOP zavezuje tudi panožna kolektivna pogodba. Tako na primer delodajalca, člana OZS, ki opravlja kot glavno dejavnost razvrščeno v področje G – Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil zavezuje tudi Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije. S sklepom (Ur. list RS, štev. 38/2014 ) je bila ugotovljena razširjena veljavnost te kolektivne pogodbe na vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo navedeno dejavnost.
Ob predpostavki dveh zavezujočih pogodb je potrebno upoštevati obe oziroma tisto, ki je za delavca v konkretnem primeru ugodnejša.
Utemeljitev izhaja tudi iz 11. člena Zakona o kolektivnih pogodba, ki določa da kadar posameznega delodajalca zavezuje več kolektivnih pogodb iste vrste na isti ravni, se uporabljajo določbe, ki so za delavce ugodnejše.
Staša Pirkmaier, svetovalka - specialistka za delovno pravo in pravo socialne varnosti