9. oddaja IZZIVI - obrt in podjetništvo

V oddaji so ustvarjalci oddaje predstavili zgodbi dveh uspešnih podjetnikov. V Kovinoplastiki Povše dokazujejo, da lahko tudi manjši obrati uspešno sodelujejo z veliki sistemi, v mnogih gospodinjskih aparatih so namreč vgrajeni njihovi izdelki, znajo pa razvijati tudi novo tehnologijo. Druga pa je zgodba Marije Čop, prejemnica priznanja za življenjsko delo na letošnjih Dnevih slovenskega turizma, ki je s svojim delom v Zasavju je zapisala novo pot tamkajšnjega turizma in gostinstva.

V Kovinoplastiki Povše, podjetju s 40-letno tradicijo, večji del proizvodnje predstavlja izdelava sestavnih delov, večinoma zobnikov, za male gospodinjske aparate. V podjetju je zaposlenih okrog 25 ljudi, čeprav so roboti nadomestili kar nekaj težkega dela. Ivan Povše, direktor podjetja, je prvi stroj za predelavo termoplastov izdelal sam, saj pred leti zanj denarja ni imel. Ker se je odločil za način predelave na način vakumiranja, praktično ni imel konkurence, kljub temu pa je bilo treba dosti truda in trdega dela, da so jih poslovni partnerji, tudi BSH, ki je eden največjih, prepoznali kot zanesljive. Njihovi izdelki že v domačem podjetju prestanejo številna testiranja in s ponosom povedo, da je med milijonom izdelkov le manj kot 50 takih, ki ne ustrezajo normativom.

V podjetju stalno posodabljajo proizvodnjo. Tako so na primer popolnoma avtomatizirali proizvodnjo v tistih delih, kjer je za ljudi delo zelo naporno, poleg tega pa jih v robotizacijo silijo tudi azijski trgi, ki znižujejo cene. Poleg tega, da izdelujejo sestavne dele za male gospodinjske aparate in sodelujejo pri snovanju novih, v zadnjem času s filtri za vodo stopajo tudi na področje varstva okolja.

Kako zavarovati terjatve?

Marsikateri obrtnik in podjetnik se sprašuje, kako obvladovati tveganja, kako je z garancijami. Na vprašanja povezana z zavarovanjem terjatev sta v studiu odgovarjala Polona Žižmund, vodja garancijskega poslovanja NLB, in Matija Mazalovič, vodja za trgovinsko financiranje NLB.

Poudarila sta, da so situacije, ko podjetniki čakajo na plačila, zelo pogoste in izpostavila nekaj instrumentov trgovinskega bančništva, s katerimi obrtniki in podjetniki lahko zavarujejo neplačila ali zamude. »Bančna garancija za pravočasno plačilo, dokumentarni inkaso, dokumentarni akreditiv, bančna plačilna obveza so instrumenti zavarovanja iz katerih je mogoče izpeljati tudi financiranje, da se premostijo likvidnostne težave,« je povedala Žižmundova, Mazalovič pa je dodal, da je najpogostejši instrument, ki se uporablja pri poslovanju s kupci, akreditiv, ki omogoča enostaven način financiranja. Omenil je še odkup terjatev, ki ga ponuja banka: »Podjetja se vedno pogosteje odločajo za prodajo terjatev, in vedno več je razlogov za take odločitve. Najpogostejši razlog je seveda takojšnja likvidnost s prodajo terjatve, vedno bolj pogost razlog pa je tudi optimizacija bilance. S prodajo terjatve se namreč popravijo določeni kazalniki v bilanci, kar vpliva na boniteto pri banki in poslovnih partnerjih.«

V gostinstvu so vse bolj pomembne zgodbe

Na letošnjih Dnevih slovenskega turizma je priznanje za življenjsko delo v gostinstvu in promocijo kulinarike v Zasavju prejela Marija Čop. Brez nje Zasavja prav gotovo še vedno ne bi bilo na kulinaričnem zemljevidu Slovenije. Televizijska ekipa je obiskala Marijo doma v Podkumu.

Marija Čop s ponosom pokaže domačijo in z žarom v očeh razlaga svojo vizijo. Skozi leta so Čopovi  iskali in uvajali nove dejavnosti, med drugim tudi catering, največ pozornosti pa namenjajo ponudbi v kuhinji, kjer so izjemno pomembne domače in lokalne sestavine, iz katerih Marijin sin Lojze spretno ustvarja svojevrstno kulinariko.

Čopovi imajo svojo zgodbo in jo gostu tudi znajo predstaviti. Zakaj je to tako pomembno, je v studiu pojasnil podpredsednik  Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Drago Delalut: »Gostje, ki prihajajo v gostinske lokale, ki so znani po dobri domači hrani, želijo slišati tudi zgodbo. Slišati želijo od kod prihaja hrana in zakaj je tako dobra. Zgodbe so sestavni del kakovostne gostinske ponudbe. Tisti, ki jih ima, tudi uspe. Poleg tega mora lokalni gostinec poznati tudi drugo lokalno ponudbo. Gostje sprašujejo in če jim natakar ne zna odgovoriti, kje je kaj, kar se splača videti, bo gosta težko zadržati.«

Delalut se je dotaknil še pomena družine v gostinstvu, ki je po njegovem mnenju ključna za to, da si gostinec ustvari ugled in ime, izpostavil je še tradicijo družinskih podjetji in prenos na naslednje generacije ter opozoril na pomanjkanje ustreznega kadra v gostinstvu, neustrezna določila v gostinskih predpisih, neživljenjski nadzor in preveč administriranja.