Glede na to, da je med slovenskimi podjetji kar 80 odstotkov družinskih, le 30 odstotkov obrtnikov oziroma podjetnikov pa je vodenje podjetja že predalo drugi generaciji, je izjemno pomembno zavedanje, da se je prenosa podjetja treba lotiti dovolj zgodaj in da gre za proces. Poleg tega je nujno potrebno tudi znanje in poznavanje izkušenj tistih, ki so sredi procesa prenosa ali pa ga imajo že za sabo. Javna agencija SPIRIT Slovenija prav v ta namen organizira in financira različna izobraževanja in delavnice, ki so namenjene prav družinskim podjetjem. »Kar 34 takšnih dogodkov smo pripravili. Izobraževanja so bila načrtovana na podlagi ankete in prepoznavanja potreb družinskih podjetij, njihov namen pa je ozavestiti izziv, ki ga podjetnikom predstavlja prenos dejavnosti na naslednike,« je med drugim v pogovoru v studiu povedla Alenka Hren, vodja programa za poslovno odličnost in trajnostne modele v javni agenciji SPIRIT Slovenija, in dodala, da so obrtniki in podjetniki sprva zadržani, kasneje pa zelo pohvalijo možnost, da o prenosu lahko govorijo odprto ter izmenjujejo mnenja in izkušnje.
Eno od uspešnejših in prepoznavnih družinskih podjetij pri nas je Jezeršek gostinstvo, ki sta ga ustanovitelja uspešno prenesla na svoje štiri sinove. Po vzoru dobrih praks v tujini so Jezerškovi spisali tudi družinsko ustavo, s katero peljejo delo družinskega podjetja v prihodnost. »Družinsko ustavo razumemo kot protokol, kako vzgajati prihodnjo generacijo in reševati težave, ko bo do njih prišlo. Na prvo mesto pa postaviti interese podjetja in družine ne pa posameznika,« pove Martin Jezeršek, direktor podjetja.
Ob zgodbi družine Jezeršek je Hrenova iz SPIRIT Slovenija poudarila, da so Jezerškovi zgled ene oblike trajnostnega razmišljanja, da pa vsa podjetja niso enaka in se soočajo z različnimi izzivi.
Gradbeni zakon buri duhove
Trenutno je na področju zakonodaje, ki vpliva na delovanje obrtnikov in podjetnikov, največ govora o delovni zakonodaji. Pred kratkim je bil sprejet Zakon o inšpekciji dela, v katerem je OZS uspela prepričati predlagatelje zakona, da spremeni določbo, ki je inšpektorjem omogočala prepoved opravljanja dejavnosti, če obrtnik oziroma podjetnik zamudi z izplačilom obveznosti do delavcev. Predsednik OZS Branko Meh je v oddaji pojasnil: »Prvi predlog zakona o inšpekciji dela, ki smo ga imeli na mizi, je bil za nas nesprejemljiv in za obrtnike in podjetnike celo žaljiv. Kasneje smo se uspeli dogovoriti, da je prepoved opravljanja dejavnosti lahko le skrajen ukrep, če se napake in kršitve delodajalca ponavljajo.«
Sicer pa je v zadnjem času najbolj vroče pri gradbenikih, saj se ne morejo strinjati z Gradbenim zakonom. »Tudi sam sem sodeloval pri pogajanjih z ministrstvom za okolje in prostor. Res smo želeli stvari spremeniti v dobro in korist gradbeništva in gradbenikov. Pogajanja so lepo tekla in tudi dogovor smo dosegli. Ko pa je predlog zakona prišel na matični odbor državnega zbora, je koalicija uspela z amandmajem v delu, ki spet dovoljuje gradnjo v lastni režiji. Prepričani smo, da to predstavlja nevarnost za samograditelje, hkrati pa menimo, da s tako določbo država podpira delo na črno,« je poudaril Meh.
V sedmi oddaji so spregovorili še o širitvi mejnega prehoda Vinica in o razširitvi poslovne cone Stara vas v Šaleški dolini. V prihodnji oddaji pa ne zamudite zanimivostih s področja delovanja pavšalistov in zagonskih podjetij.