Lahko delodajalec preverja delavca na bolniškem dopustu

Ljudje zbolimo ali se poškodujemo, kar je razlog, da ne moremo v službo in ostanemo na bolniški. Temu strokovno rečejo tudi »pojav absentizma«, ki ga merijo v Inštitutu za varovanje zdravja na osnovi spremljanja začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstvenih razlogov.

Inštitut tudi redno analizira upravičeno zadržanost z dela (obrazec BOL/03), ki ima zakonsko podlago v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (IVZ 3).

Po podatkih Inštituta so v letu 2016 zabeležili 543.175 primerov odsotnosti zaradi bolezni, pri čemer je povprečna odsotnost trajala 16,43 dni. Zaznali so 74.307 primerov poškodb izven dela, s poprečnim trajanjem posamezne odsotnosti 35,80 dneva, zabeležili so 28 primerov poklicnih bolezni s povprečnim trajanjem 33,46 dneva. Zaradi poškodb pri delu pa je doma ostalo 14.106 ljudi, s povprečno dobo trajanja 49,35 dneva. (vir: Nijz.si)

Odsotnost zaposlenega z dela predstavlja težavo tudi za zaposlovalca, saj mora za čas bolniške odsotnosti zaposlenega nadomestiti. To je tudi razlog, da se vse več delodajalcev odloči za nadzor zaposlenega, kadar sumijo, da zaposleni ne upošteva navodil pristojnega zdravnika. Nekateri delodajalci celo ugotavljajo, da zaposleni v času svoje (bolniške) odsotnosti opravljajo pridobitno dejavnost ali pa odpotujejo iz kraja bivanja.

Katere informacije mora zaposleni posredovati delodajalcu?

Vsak delavec ob koncu meseca prinese delodajalcu bolniški list oziroma obrazec Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela – Obr. BOL, ki ga napiše zdravnik. Na tem obrazcu je napisan razlog zadržanosti (bolezen, poškodba …), kar je pomemben podatek za delodajalca, ki ga potrebuje za obračun nadomestila plače med začasno zadržanostjo. 

Če je delavec odsoten več kot 30 dni, njegovo odsotnost presoja komisija, ki jo imenuje ZZZS. Komisija delavcu izda odločbo, v kateri je poleg podatka o razlogu in datuma izteka nadomestila, naveden tudi režim gibanja delavca v času odsotnosti. 

Plačilo bolniške odsotnosti do 30 dni gre v breme delodajalca, nad 30 dni pa v breme ZZZS. Vsakemu zaposlenemu pripada tudi nadomestilo plače za bolniško odsotnost, višina nadomestila pa je odvisna od trajanja bolniške odsotnosti. 

Od leta 2012 je v veljavi Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki višino nadomestila v breme ZZZS deli na odsotnost do 90 dni in odsotnost nad 90 dni.

Višina nadomestila glede na razlog zadržanosti do 90 dni:

• 100 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja krvi. Pri tem je treba opozoriti, da se poškodba na poti in iz dela ne šteje za poškodbo pri delu že od leta 2013, razen v primeru, ko prevoz organizira delodajalec.
• 80 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi bolezni, nege družinskega člana in usposabljanje otroka za rehabilitacijo
• 70 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela, spremstva, ki ga odredi zdravnik, in poškodba izven dela po tretji osebi (npr. prometna nesreča, katere povzročitelj je tretja oseba). 

V primeru odsotnosti nad 90 dni se odmerni odstotek bolniškega nadomestila zviša za 10%.

Kdaj se lahko delodajalec odloči, da bo izvajal nadzor?

Delodajalec ima kontrolo bolniške odsotnosti do 30 dni običajno opredeljeno v internih pravilnikih, ki mu omogočajo, da ukrepa pri pogostejših izostankih z dela. 

Če delodajalec sumi, da zaposleni izkoriščajo bolniško odsotnost za druge namene, se odloči za izvedbo nadzora, kar lahko izvaja sam ali najame detektiva, ki nadzoruje gibanje osebe, ki je bolniško odsotna. Detektivi izvajajo nadzor in zbirajo informacije skladno z Zakonom o detektivski dejavnosti in smejo ob sumu zlorabe od pristojnega zdravnika pridobiti le podatke o obstoju in času trajanja bolniške odsotnosti ter podatke o dovoljenem režimu gibanja, ne smejo pa pridobiti podatkov o režimu zdravljenja.

Kdaj nadzore opravi inšpektor ZZZS?

Kadar je delavec odsoten več kot 30 dni, gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V tem primeru lahko na vrata potrka laični nadzornik (zaposlenec ZZZS), ki ugotavlja, ali se oseba ravna po navodilih osebnega zdravnika.

Nadzornik razpolaga (le) s podatkom, kakšna so navodila zdravnika o režimu gibanja (npr: strogo ležanje, počitek, sprehodi). Nadzornik nato presodi, ali oseba upošteva navodila zdravnika in zapiše svoja opažanja v zapisnik, ki ga morata podpisati oba. V primeru, da je nadzorovana oseba odsotna, pa ugotovitve podpiše le nadzornik.

Pomembno je, kaj napiše zdravnik.

Veliko je zdravstvenih stanj, ki onemogočajo redno delo, vendar pa ne zahtevajo zgolj ležanja. Zato je pomembno, da se vsak bolnik pogovori z zdravnikom, kakšen je najboljši režim zdravljenja. Ali so dovoljeni kratki sprehodi, ali je smiselno bivanje v toplicah ali na morju. To mora biti zapisano in utemeljeno in je sestavni del rehabilitacije. Le v takem primeru lahko oseba zapusti stanovanje ali kraj bivanja.

Dejstvo je, da je kontrola v določenih primerih potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. 110. člen ZDR-1 v 8. alineji namreč določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije. Enako velja tudi, če oseba v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. Odsotnost z doma je namreč načeloma mogoča le ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo in na napotene preglede, podatki o tem pa so razvidni iz zdravstvenega kartona.

Kot zanimivost: Pridobitev podatka o kršitvi bolniškega dopusta s Facebooka

V brošuri informacijske pooblaščenke smo našli tudi dogovor na naslednje vprašanje: (Navajamo celotno vprašanje in odgovor).

 Ali lahko delodajalec preko Facebooka (gre za javno dostopne podatke glede na ustvarjen profil delavca) pridobi podatke, da je bil delavec v času zadržanosti od dela zaradi bolezni izven kraja bivanja in te podatke uporabi za dokazovanje v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

»Pridobitev (predvsem na način vpogleda v javno dostopni profil in zabeleženja uradnega zaznamka o tem) osebnih podatkov iz javno dostopnih virov (npr. pridobitev fotografije in osebnih podatkov z odprtega Facebook profila delavca) ne pomeni kršitve določb ZVOP-1. Kljub temu je treba opozoriti, da dejstvo, da so določeni osebni podatki javno dostopni, še ne pomeni, da se lahko ti podatki uporabljajo za kakršen koli namen, npr. za vzpostavitev nove zbirke osebnih podatkov. Po določbi 16. člena ZVOP-1 se namreč osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s takšnimi nameni, če zakon ne določa drugače. Uporaba fotografij in podatkov, pridobljenih z odprtega Facebook profila delavca, pri vodenju postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi določb 110. člena ZDR-1 (nespoštovanje navodil zdravnika v času bolniške odsotnosti), po mnenju Informacijskega pooblaščenca ne predstavlja kršitev določb ZVOP-1, saj gre za uporabo podatkov za zakonit namen, določen v 48. členu ZDR-1.« (Več: Informacijski pooblaščenec RS)

vir: SAOP d.o.o.  I  080 14 50  I  www.saop.si  I  www.minimax.si