Evropska komisija si neprekinjeno prizadeva za reformo sistema davka na dodano vrednost. Ko gre za davek na dodano vrednost, so za podjetja, ki trgujejo po vsej Evropski uniji, meje še vedno vsakodnevna ovira. Sedanja pravila o davku na dodano vrednost so ena od zadnjih področij zakonodaje Evropske unije, ki niso skladna z načeli, na katerih temelji enotni trg, zato je potrebna reforma sistema. |
Skupni sistem davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) je pomemben za enotni evropski trg. Prva direktiva o DDV sega v leto 1967. Prvotno je bila uvedena za odpravo prometnih davkov, ki so izkrivljali konkurenco in ovirali prost pretok blaga, ter davčnih kontrol in formalnosti na notranjih mejah. DDV je pomemben in vedno večji vir prihodkov v Evropski uniji (v nadaljevanju EU) ter je leta 2015 predstavljal prihodke v višini več kot 1 bilijon EUR, kar ustreza 7 % bruto domačega proizvoda EU. Vendar se sistem DDV kljub številnim reformam ni zmožen prilagoditi izzivom današnjega svetovnega, digitalnega in mobilnega gospodarstva.
Obstoječ sistem DDV izvira iz leta 1993. Zasnovan je bil kot prehodni sistem in je izredno razdrobljen ter zapleten za naraščajoče število podjetij, ki poslujejo čezmejno. Sistem hkrati omogoča goljufije, saj se domače in čezmejne transakcije obravnavajo drugače, blago ali storitve pa je na enotnem trgu mogoče kupiti brez plačila DDV.
Evropska komisija je oktobra 2017 objavila načrte za najobsežnejšo reformo pravil EU o DDV v zadnjih 25 letih. Z reformo naj bi se izboljšal ter posodobil sistem DDV.
Vsako leto se tako po podatkih in študijah Evropske komisije izgubi za več kot 150 milijard EUR DDV (velja za države EU), kar pomeni, da države članice izgubijo prihodke, ki bi jih lahko uporabile za šole, ceste in zdravstvo. Po ocenah Evropske komisije je približno 50 milijard EUR (ali 100 EUR na državljana EU na leto) od tega izgubljenih zaradi čezmejnih goljufij na področju DDV.
S predlagano reformo DDV naj bi sistem postal trdnejši in enostavnejši. Komisija želi sistem DDV, ki bi evropskim podjetjem pomagal v celoti izkoristiti vse prednosti enotnega trga in konkurirati na svetovnih trgih. Podjetja, ki poslujejo čezmejno, imajo trenutno 11 % višje stroške izpolnjevanja obveznosti kot tista, ki trgujejo le na domačem trgu. S poenostavitvijo in posodobitvijo sistema DDV naj bi se ti stroški znižali za približno 1 milijardo evrov.
Evropska komisija si že dolgo prizadeva za dokončni sistem DDV, ki deluje v prid enotnega trga. V svojem akcijskem načrtu za DDV iz leta 2016 je podrobno pojasnila, zakaj je potrebno vzpostaviti enotno evropsko območje DDV, ki bo enostavnejše, manj dovzetno za goljufije in prijaznejše za podjetij. Obenem je trenutni sistem DDV še vedno razdrobljen in predstavlja pomembno breme zlasti za mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljevanju MSP) ter spletna podjetja. Akcijski načrt določa program za posodobitev sedanjih pravil EU o DDV, ki vključuje:
Podpredsednik Evropske komisije (Valdis Dombrovskis), ki je pristojen za evro in socialni dialog, je poudaril, da potrebuje EU sistem, ki omogoča učinkovitejšo obravnavo čezmejnih goljufij na področju DDV. Komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino (Pierre Moscovici) pa je povedal, da se 25 let po oblikovanju enotnega EU trga podjetja in potrošniki pri čezmejnem poslovanju še vedno soočajo z 28 različnimi ureditvami DDV in da je potrebno obstoječi zastareli sistem, ki temelji na nacionalnih mejah, odpraviti.
Komisija s svežnjem iz oktobra 2017 torej predlaga temeljito spremembo sedanjega sistema DDV, v skladu s katero bo prodaja blaga iz ene v drugo državo članico EU obdavčena enako kot blago, prodano znotraj posameznih držav članic. Tako se bo vzpostavil nov in dokončni sistem DDV za EU.
Evropska komisija si bo prizadevala doseči dogovor o štirih osnovnih načelih ali temeljih novega dokončnega enotnega območja DDV v EU:
S predlogom komisije se uvaja tudi koncept t.i. potrjenega davčnega zavezanca, pri čemer gre za kategorijo zaupanja vrednih podjetij, ki bodo imela koristi od precej poenostavljenih in manj zamudnih pravil.
Predlagane so tudi štiri „hitre rešitve“, ki naj bi začele veljati z letom 2019. Te kratkoročne ukrepe so izrecno zahtevale države članice, da bi se izboljšalo vsakodnevno delovanje sedanjega sistema DDV, dokler ni dokončna ureditev v celoti dogovorjena in uvedena.
Zakonodajni predlog bo sedaj poslan državam članicam v Svetu v dogovor ter Evropskemu parlamentu v posvetovanje. Komisija bo leta 2018 to pobudo dopolnila s podrobnim pravnim predlogom o spremembi tako imenovane direktive o DDV (DIREKTIVA SVETA 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost) na tehnični ravni, da bi se lahko na novo predlagana ureditev DDV nemoteno uvedla. Tako kot pri vseh pobudah na področju obdavčitve je za začetek veljavnosti predlaganih sprememb potrebno soglasje vseh držav članic.
Tadeja Bučar, svetovalka - specialistka za delovno področje davčnih zadev
Ljubljana, 11.10.2017