Status ekonomsko odvisne osebe urejata 213. in 214. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je stopil v veljavo v letu 2013. |
Zakon šteje za ekonomsko odvisno osebo tisto osebo, ki je samozaposlena, in na podlagi pogodb civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo, v okoliščinah ekonomske odvisnosti (kar pomeni, da najmanj 80 % svojih letnih prihodkov pridobi od istega naročnika) ter ne zaposluje delavcev.
Poudariti pa velja, da teh oseb nikakor ne gre enačiti s prikritimi delovnimi razmerji, česar mnogi v praksi ne ločijo. Pokazatelji obstoja delovnega razmerja, ki jih primeroma navaja priporočilo Mednarodne organizacije dela št. 198, so predvsem, da se delo opravlja po navodilih ter nadzorom druge stranke, delavec je vključen v organizacijo podjetja druge stranke, delo se opravlja v okviru določenega delovnega časa, v delovnih prostorih, določenih s strani druge pogodbene stranke itd. Drugi indici, ki tudi kažejo na prikritost delovnega razmerja, so objava prostega delovnega mesta, plačilna lista …