Predstavitve dobrih praks uvajanja managementa mestnih središč - Da bodo mestna jedra spet živela

S problemom praznih mestnih središč se srečujejo povsod. Ne gre za slovensko posebnost. Pred leti so se prvi v Sloveniji problema lotili v Kopru. Njihove aktivnosti dajejo pozitivne rezultate, zato k premišljenemu upravljanju z mestnimi jedri spodbujajo tudi druga mesta in jim pomagajo s svojimi izkušnjami.

Nedavno je bila delavnica o managementu mestnih središč na OOZ Ravne na Koroškem. Pripravila  jo je sekcija trgovcev, ki deluje v okviru zbornice, v sodelovanju z Zavodom Koper Otok in Mestno občino Koper ter ob finančni podpori ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Javne agencije SPIRIT Slovenija.

Spremenjene potrošniške navade in porast nakupovalnih centrov so v številnih mestnih središčih povzročile zaton trgovske in drugih dejavnosti. prazni poslovni prostori in upad obiska lokalnih prebivalcev predstavljajo izziv za marsikateri kraj, a ta problematika ni omejena le na Slovenijo. V Evropi se je iz praktičnih potreb razvil pristop TCM (Town Centre Management), ki temelji na sodelovanju javnega in zasebnega sektorja oziroma mest in mestnih podjetnikov pri oživljanju mestnih središč. Povezovanje manjših ponudnikov ob podpori občinskih uprav namreč ponuja možnosti za obuditev mestnih središč.

Model sodelovanja TCM oziroma management mestnih središč se izvaja tudi v Sloveniji. Primer dobre prakse je oživljanje mestnega jedra v Kopru. Iz sodelovanja z mestnimi trgovci, ki se je začelo leta 2011, se je razvil Zavod Koper Otok, ki danes združuje preko 55 večinoma manjših trgovin in lokalov. Povezani koprski ponudniki v partnerstvu z občino organizirajo posebne prireditve, izdajajo skupne brošure ter izvajajo številne projekte z namenom oživitve starih mestnih ulic.

»Koper so k oživitvi mestnega jedra prisilile velike potniške ladje, saj so naletele na prazno središče in zaprte trgovine. Morali smo se zbuditi in hitro ukrepati. Ni bilo enostavno, vendar smo uspeli pritegniti trgovce in druge podjetnike v centru, ki danes delujejo v okviru Zavoda Koper Otok,« je povedala Jana Tolja z Mestne občine Koper in poudarila, da morajo biti na začetku reševanja problema praznega mesta v ospredju skupni problemi, ne problemi posameznikov. »Na drugi strani mora občina prisluhniti oziroma dovolj glasno povedati, da je pripravljena z lastniki in najemniki poslovnih prostorov ter s prebivalci mestnega središča graditi partnerski odnos. Do danes se je pogosto dogajalo, da je bila občina na eni strani, podjetniki pa na drugi strani, namesto da bi se dopolnjevali in si pomagali,« je še dodala Tolja.

TCM se je razvil v zadnjih 25. letih, najprej v Veliki Britaniji, od koder se je model razširil po vsej Evropi. »Poudariti je treba, da enotnega modela ni. Vsako mesto se sooča s svojo situacijo. TCM se prilagaja in vsako mesto najde svojo pot do revitalizacije mestnega središča,« je dejal Miran Košpenda, koordinator med MOK in Zavodom Koper Otok, ki združuje trgovce, gostince in ostale ponudnike starega mestnega jedra Kopra, in dodal: »Vedno gre za neko partnerstvo med javnim in zasebnim. Med javnimi institucijami in podjetniki ter drugimi deležniki iz mestnih jeder. Vedno je v ospredju razvoj mestnega središča, ki naj bi bilo privlačno za obiskovalce in prebivalce, da je konkurenčno za podjetnike, ki tam delujejo, in tudi za nove investitorje. Nujno se je treba problema lotiti celostno: z vidika turističnega marketinga, marketinga mestnega središča, managementa dogodkov, uporabe in upravljanja s prostori, osebnih interesov, velik del pa predstavlja komunikacija med deležniki.«

Jana Tolja ugotavlja, da je največja ovira, da se v mestnih središčih stvari ne urejajo in ne premikajo, to, da na občinah ni nihče za to zadolžen in odgovoren. Zato se v tujini pojavljajo tako imenovani mestni managerji, ki opravljajo funkcijo veznega člena med prebivalci in podjetniki v mestu ter lokalno oblastjo, pri čemer mora biti, poudarja Tolja, funkcija mestnega managerja prepoznana tudi s strani lokalne oblasti.

Kopru uspešno in hitro sledijo Ljubljana, Celje, Velenje, Murska Sobota, Krško, Črnomelj, Novo mesto, Ptuj, Jesenice, Slovenj Gradec. Potencial pristopa TCM za oživljanje mestnih jeder je namreč prepoznala tudi država, ki želi lokalno dobro prakso prenesti na nacionalno raven. V ta namen ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT pomagata in omogočata izvedbo regijskih delavnic in izobraževanj, na katerih so predstavljene dobre prakse in dosedanje izkušnje s TCM v slovenskih mestih, kakršna je bila tudi nedavna na OOZ Ravne na Koroškem.

Eva Mihelič