Problematika regresnih zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do delodajalcev za škodo, nastalo zaradi nesreče pri delu, predstavlja dolgoletne travme predvsem malega gospodarstva, zato OZS še posebej zadnja leta išče ustrezne sistemske rešitve, ki bi vsaj deloma olajšale položaj delodajalcev v tovrstnih postopkih. |
Konec lanskega leta je Vrhovno sodišče Republike Slovenije izdalo sodbo, ki bo sicer ne številnim podjetnikom, nekaterim pa vendarle, omogočilo mirnejši spanec, saj ZZZS ne more zoper njih uveljaviti regresnega zahtevka, če je bil poškodovani podjetnik sam.
Iz sodbe in sklepa VSL I Cpg 905/2014, ki sta dostopna na spletnih straneh Vrhovnega sodišča, izhaja takšno jedro:
»Za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno to, ali je mogoče, upoštevaje predpise, ki ji nalagajo dolžnosti v zvezi z varstvom pri delu, samozaposleno osebo šteti za „delodajalca“. Ker gre pri razlagi 87. člena ZZVZZ za položaj samozaposlene osebe v razmerju do Zavoda, je bistveno to, da je bil tretji toženec kot samozaposlena oseba hkrati tudi zavarovanec in oškodovanec. Namen predpisov o zdravstvenem varstvu in zavarovanju je v varstvu položaja oškodovanca (zavarovanca). V nasprotju s tem namenom bi bila ureditev, po kateri bi mu Zavod najprej zagotovil sredstva za njegovo zdravstveno oskrbo (stroške za zdravstvene in druge storitve ter zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih plačuje Zavod – 91. člen ZZVZZ), nato pa od njega terjal njihovo povračilo. Takšna interpretacija 87. člena ZZVZZ, ki bi Zavodu omogočala povrnitev škode od oškodovanca, bi imela za oškodovanca kaznovalni učinek. Zato ZZVZZ Zavodu v razmerju do oškodovanca (zavarovanca) načeloma ne daje regresnega zahtevka, četudi je odgovoren za nastalo škodo. Regresni zahtevek mu daje le v razmerju do delodajalca (ki v klasičnem delovnem razmerju – za razliko od samozaposlene osebe – ne bo mogel nastopati v vlogi oškodovanca), pa še to le v delu, v katerem je kot organizator delovnega procesa za škodo tudi dejansko odgovoren. Vrhovno sodišče je namreč že zavzelo stališče, da je v primeru soodgovornosti oškodovanca (njegovega delavca) za nastanek škode regresni zahtevek Zavoda omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec«.
Glede slednjega stališča o soodgovornosti delavca, ki za delodajalce vsekakor tudi predstavlja pomemben pozitivni premik sodne prakse, sem pisal v članku, ki je bil objavljen v reviji Obrtnik podjetnik aprila 2015, uporabniki spleta pa si tozadevni Sklep Vrhovnega sodišča RS lahko najdete pod opravilno številko III Ips 1/2014 z dne 25. 2. 2014.