Direktiva EU o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (direktiva 96/71/ES) določa, da se za osnovno montažo in/ali prvo vgradnjo, ki jo delavec opravi do 8 dni, ne šteje za napotitev delavca. Zato ne vidimo nobenega tehtnega razloga, da slovenska zakonodaja takšne rešitve ne bi povzela, še manj pa se strinjamo s tem, da jo je dodatno zaostrila. V trenutnem predlogu zakona o čezmejnem izvajanju storitev kratkotrajnega dela do 8 dni, kot ga pozna EU direktiva, ni. Kljub temu, da je bila v fazi priprave predloga zakona (4. 3. 2016) takšna rešitev že vnesena v predlog zakona, iz nam neznanega razloga, takšne določbe zdaj ni več.  

 

V OZS smo zakonodajalca pozvali, da vse omejitve, ki so škodljive za podjetja, izloči iz predloga zakona in poštenim delodajalcem omogoči delo brez dodatnih ovir in administrativnih preprek.  

 

Predlagamo, da se opredeli kratkotrajno delo vsaj do 8 dni v mesecu z zavarovalno osnovo 01. S tem bi olajšali delo malim delodajalcem, ki imajo le nekajdnevne montaže/storitve v mesecu. Predstavljajte si, da se mizar oziroma pri njemu zaposlen delavec, ki je izdelal kuhinjo v Sloveniji, in jo gre montirat v Avstrijo, šteje za napotenega delavca, čeprav je v Avstriji zmontiral kuhinjo v dveh urah. To predstavlja dodatne stroške pri obračunu plače, saj mora delodajalec obračunavati plačo po dveh zakonodajah, in to samo zaradi dveh ur dela na mesec v tujini. Pri tem pa ne smemo pozabiti še na dolgotrajen postopek za pridobitev obrazca A1. Po predlogu zakona se bo z izdajo obrazcev A1 avtomatsko prekategorizirala zavarovalna osnova 01 v 02, kar pomeni, da delavec ni več na službeni poti, ampak se ga obravnava kot napotenega delavca. S tem se stroški službene poti bistveno manj ugodno obravnavajo, zato bodo stroški za podjetja višji in podjetja ne bodo konkurenčna v primeru kratkotrajnih del. Slovenska podjetja se s tem sili, da preselijo svoja podjetja v tujino (na primer Avstrijo, Slovaško), saj bodo imela velike težave z napotitvami delavcev. To pomeni veliko izgubo za slovenski proračun. Predlagamo, da če podjetnik proizvede svoj proizvod v Sloveniji in ga montira v tujini oziroma državah EU, naj se v zakonu opredeli to kot službena pot do 8 dni v mesecu.    

 

Prav tako je potrebno odpraviti administrativne ovire pri izdaji obrazca A1, saj podjetje ne more na izdajo obrazca čakati 5 dni. Podjetje, ki opravljajo storitveno dejavnost, kot so na primer nujna servisna opravila in morajo včasih na pot takoj po klicu stranke, si takega dolgotrajnega postopka čakanja enostavno ne morejo privoščiti. Med tem časom podjetje že izgubi posel, saj je v tujini velika konkurenca. Nekatera podjetja imajo tudi 24-urno asistenco oz. v oddaljenih državah 48-urno asistenco, zato je nujno potrebno skrajšati rok pridobitve obrazca A1. Preko informacijskega sistema je potrebno omogočiti, da se obrazec A1 izda avtomatsko.