Branko Meh, predsednik OZS, je uvodoma dejal, da je OZS že poslala predsedniku Vlade in resornim ministrstvom poziv, da se sestanejo in da skupaj poiščejo rešitve glede problematike čezmejnega opravljanja storitev v Avstriji. In dodal: »Avstrija z novim zakonom krši zakonodajo, ki jo predpisuje EU, kar je nedopustno. Moramo se vprašati, kaj bomo tudi mi storili na področju Slovenije, da bomo zaščitili slovenske obrtnike in podjetnike. Če se bodo državne investicije v Sloveniji v prihodnosti res povečale, se lahko zgodi, da bodo tuja podjetja, ki nam predstavljajo nelojalno konkurenco, izrinila naša domača podjetja.« Meh je ob koncu izrazil razočaranje, ker se na povabilo na okroglo mizo ni odzvalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj se jih tematika še kako tiče.  

 

Danijel Lamperger, direktor OZS, je predstavil stališča zbornice in dejal, da vse pravice, ki jih delavcem zagotavlja sklad BUAK v Avstriji, delavcem že zagotavljamo v Sloveniji. »Smo v situaciji, ko je ista pravica delavcem zagotovljena dvakrat, v Sloveniji in Avstriji. Temu že ves čas nasprotujemo. Smiselno bi bilo ustanoviti podobne sklade v Sloveniji, da bi se izognili dvojnemu plačevanju,« je prepričan Lamperger. Zbornica je ministrstvu tudi predlagala, da v Avstriji ustanovimo pisarno, ki bi pomagala slovenskim delodajalcem, ki storitve opravljajo v Avstriji. Lamperger je še prepričan, da je Avstrija za Slovenijo pomemben trg, saj je med državama blagovna menjava precej večja kot v mnogih drugih državah, kjer odpirajo slovenska predstavništva. Prav zato bi bilo smiselno podobno predstavništvo oziroma pisarno odpreti tudi v Avstriji.  

 

Mag. Johan Picej, davčni svetovalec, Davčna pisarna DDr. Jaklitsch & Mag. Picej, pa je primerjal nemški in avstrijski trg. V Avstriji mora denimo zidar v sklad BUAK vplačati 40 evrov na dan za svojega delavca, v Nemčiji pa v sklad SOKA BAU 16 evrov na dan. Picej meni: »Če bi imeli v Sloveniji podoben sklad, bi socialni prispevki in dohodnina ostala v Sloveniji, podjetja bi bila obremenjena samo enkrat in ne dvojno kot sedaj. Na ta način bi bila slovenska podjetja konkurenčnejša.« Po njegovih izračunih Avstrija pobere 260 mio evrov na leto od slovenskih delodajalcev, ki svoje delavce napotujejo v Avstrijo.  

 

»Z ustanovitvijo paritetnega sklada v Sloveniji bi zaščitili slovenska podjetja in na slovenskem trgu ustvarili red. Sezonske delavce iz držav nekdanje Jugoslavije pa bi na ta način lahko zaščitili. Želimo si, da bi ta sklad ustanovili v najkrajšem možnem času,« je povedal Zoran Simčič, predsednik Sekcije gradbincev pri OZS.  

 

Jože Renar, GZS, je izpostavil tudi problem ustanovitve takšnega sklada, ker bi lahko sklad hitro izpraznili, saj sklad pokriva vse dopuste, praznike, odpravnine. Paritetni skladi so sicer za podjetja dobra, saj jih razbremenjujejo. Slovenski sklad bi tudi pomagal lažje vstopati na tuje trge, saj ne bi plačevali v tuje sklade. Po Renarjevih izračunih 42 tisoč zaposlenih v gradbeništvu pomeni, da bi se v skladu nabralo 200 mio evrov na leto. »V primeru pa, da trg zaniha, obstaja visoko tveganje, da iz sklada ne bi mogli pokriti vsega. Pri tem bi morala pomagati država,« je še zaključil Renar.  

 

Jernej Tovšak, generalni direktor direktorata za notranji trg na MGRT, je dejal, da je treba prepričati Vlado RS, ne zgolj ministrstvo. »Avstrijski zakon ima sicer dober namen, vendar je težava v birokraciji. Želimo si čimprejšnje bilateralno srečanje z Avstrijo, vendar imajo škarje v rokah Avstrijci. Avstrija je namreč suverena država,« je stališča ministrstva predstavil Tovšak. 180 podjetnikom in obrtnikom na okrogli mizi, ki so pričakovali konkretne odgovore ministrstva, pa Tovšak ni mogel zagotoviti, kdaj bomo tudi v Sloveniji dočakali podoben paritetni sklad.