Problem čezmejnega opravljanja storitev v Avstriji vse bolj pereč
S 1. januarjem 2017 je začel v Avstriji veljati nov zakon o preprečevanju dampinga pri plačah in socialnih prispevkih, ki je tujim podjetjem še bolj zaostril pogoje pri čezmejnem opravljanju storitev.
Ravne na Koroškem, 13.01.2017 ... j.š.
Za tuje ponudnike storitev, med katerimi so tudi slovenska podjetja, to pomeni številne ovire, saj z novim zakonom na avstrijskem trgu ne le preprečujejo nelojalno konkurenco in socialni »damping«, ampak z zapletenimi postopki, dodatnimi birokratskimi ovirami, poostrenim nadzorom in visokimi kaznimi odvračajo tuje ponudnike storitev in jim posledično preprečujejo opravljanje storitev na avstrijskem trgu.
Naši obrtniki in podjetniki podjetniki, ki čezmejno opravljajo storitve v Avstriji, so že pred novim letom prejemali visoke kazni zaradi manjkajočih dokumentov in njihovih prevodov v nemški jezik. Čeprav so jih dostavili v roku, jim je avstrijska finančna policija zaračunavala dodatne kazni z drugačnimi izgovori, kot je na primer neustrezna višina urne postavke ter neustrezna razporeditev delavcev v avstrijske plačilne skupine. S 1. 1. 2017 pa je v Avstriji začel veljati nov zakon, ki predvideva še višje kazni ter tudi prepoved čezmejnega opravljanja storitev v Avstriji, kar našim podjetnikom še dodatno otežuje čezmejno poslovanje v Avstriji.
Po naših informacijah naj bi Avstrija začela poostreno nadzirati tudi prevozniški sektor, ki je do sedaj brez večjih ovir deloval v mednarodnem transportu med državama. Pri tem naj bi Avstrija bilateralne prevoze blaga in potnikov, ki jih izvajajo zaposleni vozniki pri slovenskih prevoznikih, obravnavala kot da gre za napotene delavce.
Tudi na gradbenem področju so številne ovire. Slovenski podjetniki so dolžni plačevati prispevke v gradbeni sklad BUAK, čeprav jim pravice, ki jim jih zagotavlja sklad BUAK, v enakem obsegu zagotavlja slovenska zakonodaja. Predlagamo, da bi se tudi v Sloveniji ustanovil podoben sklad, kajti v takem primeru bi naši podjetniki bili oproščeni plačila prispevkov v gradbeni sklad, ne samo v Avstriji, ampak tudi drugod po Evropi.
Glede na to, da gre za izredno perečo problematiko, ki se tiče vseh gospodarskih subjektov v Sloveniji, ki želijo čezmejno opravljati storitve v Republiki Avstriji, sta vodstvi OZS in GZS na pristojna ministrstva (za delo, gospodarski razvoj in tehnologijo, infrastrukturo in zunanje zadeve) in predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja naslovili prošnjo za čimprejšnji sestanek, da bi skupaj poiskali možne rešitve.
Pomoč pri urejanju dokumentacije za Avstrijo dobite na OOZ Ravne na Koroškem, ki je za člane OOZ Ravne na Koroškem brezplačna, za vse ostale je to plačljiva storitev.