Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je po tem, ko je bil predlog zakona o vajeništvu že usklajen z delodajalci, predstavilo nov predlog zakona, ki mu OZS odločno nasprotuje. V novem predlogu je namreč zapisano, da bi posebna komisija, v kateri bi bili tudi predstavniki sindikatov, spremljala izvajanje vajeništva. Komisija bi pridobila informacije za izdelavo poročila o izvajanju vajeništva pri delavcih, ki so zaposleni pri delodajalcu. Sindikati so celo želeli imeti vpogled v kazensko in prekrškovno evidenco delodajalcev, čemur je OZS nasprotovala, saj je dolžnost inšpektoratov, da v primeru nepravilnosti obvestijo pristojno zbornico, ki potrjuje pogodbe o vajeništvu.  

 

 

UO OZS je obravnaval tudi zakon o inšpekciji dela, s katerim se delodajalci ne strinjajo. V njem je namreč zapisano, da lahko inšpektor sam presodi, ali gre za elemente delovnega razmerja in delodajalcu odredi, da delavcu izroči pogodbo o zaposlitvi. Delodajalci nasprotujejo temu, da s pritožbo zoper inšpektorjevo odločbo ne morejo zadržati ukrepa in se sprašujejo, kdo bo delodajalcem povrnil stroške, ki jih je imel z delavcem v primeru, da upravno sodišče čez dve leti ugotovil, da je bila inšpektorjeva odločba nepravilna.   Tudi zakon o delovnih razmerjih uvaja nekatere vsebinske spremembe. Delovno razmerje lahko odpove delavec ali delodajalec, lahko pa se o tem sporazumeta. Kadar ni nobenega razloga za odpoved, se lahko dogovorita, da delavcu lahko pripada 6-mesečno nadomestilo, ki ga krije delodajalec. OZS se ne strinja s tem, da bi bilo to odslej pravilo. Če delavec dobi delo prej kot v 6 mesecih, bi se moralo nadomestilo vrniti delodajalcu oziroma delodajalcu ni treba več plačevati nadomestila.   Člani UO OZS so bili soglasni, da bi moral obstajati mehanizem, da se delavec in delodajalec lahko razideta, če ugotovita, da skupaj ne funkcionirata. Bogdan Oblak je dejal, da je cilj delodajalcev lažje odpuščanje in zaposlovanje, kar bo posledično privedlo do tega, da bo manj prekarnih delavcev.