Prenovljeni zakon o gospodarskih družbah je prinesel omejevanje dvigovanja sredstev iz družb z omejeno odgovornostjo. |
Avgusta je namreč dokončno začela veljati prepoved, s katero se je ustanovitelju oziroma družbeniku prepovedalo, da ob ustanovitvi s posojilno pogodbo poseže v sredstva družbe, ki so namenjena njenemu poslovanju. Namen je, da se zadrži vsaj minimalen kapital (to je 7.500 evrov), tudi za zaščito upnikov.
Zakaj sprememba?
Namen spremembe zakonodaje je bil preprečiti oziroma vsaj otežiti veriženje družb oziroma ustanavljanje družb za zalogo, hkrati pa zagotoviti, da družba dejansko razpolaga z vsaj minimalnim osnovnim kapitalom oziroma da ta ni v obliki terjatve do družbenika.
Praksa je namreč pokazala, da so družbeniki pogosto takoj po ustanovitvi družbe s to sklenili posojilno pogodbo, na podlagi katere so si deloma ali v celoti izplačali denarni vložek, namenjen zagotavljanju osnovnega kapitala družbe. Denimo, oseba je ustanovila d. o. o., vplačala 7.500 evrov in takoj s posojilno pogodbo denar vzela iz družbe. D. o. o. je imel terjatev do družbenika (ustanovitelja), ta pa je d. o. o. prodal za nekaj sto evrov. Kupec d. o. o. pa se je zavezal, da prevzame dolg ustanovitelja do kupljene družbe (7.500 evrov). Torej, družba ima terjatev do svojega novega lastnika, ob stečaju pa bi bilo na mizi tudi vprašanje izterjave teh 7.500 evrov od tega novega lastnika.