Kaj je pogodbena kazen

V vsaki pogodbi stranki določita pravice in obveznosti, ki sta jih dolžni izpolniti. Če določbam s svojimi dejanji nasprotujeta, obstaja možnost civilne pravde. Vendar pa lahko stranki že v sami pogodbi določita pogodbeno kazen kot institut zavarovanja oziroma utrditve obveznosti.

V vsaki pogodbi stranki določita pravice in obveznosti, ki sta jih po načelu pacta sund servanda dolžni izpolniti. Če določbam s svojimi dejanji nasprotujeta, obstaja možnost civilne pravde. Vendar pa lahko stranki ravnata preventivno in že v sami pogodbi določita pogodbeno kazen kot institut zavarovanja oziroma utrditve obveznosti.

Pogodbena kazen je vnaprej določena civilna sankcija za primer neizpolnitve, zamude ali nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti. Sama pogodbena kazen sicer ne prepreči, da do kršitve ne bo prišlo, vendar pa zagotavlja bolj učinkovito varstvo v primeru kršitev in zato stranki odvrača od neizpolnjevanja obveznosti.

Pogodbena kazen je institut, ki dodatno zavaruje izpolnitev pravic in obveznosti, ki sta jih stranki določili s pogodbo. Je civilna sankcija, ki nastopi ne glede na obstoj škode. Za pogodbeno kazen je namreč dovolj že sama kršitev, pri tem pa ni pomembno, da je kateri izmed strank s tem nastala posebna škoda. To je bistvena razlika med pogodbeno kaznijo in odškodnino.

V bistvu ima pogodbena kazen dve funkciji: zagotavlja pogodbeno disciplino in predstavlja vnaprej določeno pavšalizirano odškodnino, ki zapade neodvisno od višine in nastanka škode ter lahko služi kot izogib sodišču. Pogoj za zapadlost je le dolžnikova odgovornost za kršitev, ki se domneva, dolžnik pa se lahko razbremeni, če izkaže okoliščine, ki izključujejo njegovo odgovornost (npr. višja sila).

Med glavne značilnosti pogodbene kazni spada akcesorna narava, kar pomeni, da pogodbena kazen ne more obstajati samostojno, ampak je vezana na glavno obveznost.

Posledično pogodbena kazen preneha, če preneha tudi glavna obveznost, ali pa če se stranki dogovorita drugače. Akcesorna je tudi v tem pogledu, da se v primerih zastaranja, cesije, itd. zahteva kot stranska terjatev oz. stranski zahtevek. Pogodbena kazen je tudi fakultativna in obstaja le, če se stranki o tem sporazumno dogovorita. Bistveno je, da pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti.

Ob neizpolnitvi obveznosti pogodbe ima oškodovana stranka na voljo izbiro: lahko zahteva izpolnitev pogodbe ali pogodbeno kazen, pri najhujših kršitvah pa tudi odstop od pogodbe.

Pogodbena kazen pa lahko nastopi tudi kadar je prišlo do izpolnitve, pa je bila ta nepravilna (obstoj stvarne napake) ali pa v primeru zamude. V dvomu se šteje, da pogodbena kazen velja za primer zamude. Obligacijski zakonik ureja le pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve in pogodbeno kazen zaradi zamude, kljub temu pa imata stranki diskrecijo pri detajlnem urejanju pogodbene kazni.

Višina pogodbene kazni je določena poljubno. Stranki se lahko dogovorita za absolutni znesek (npr. 3.000 evrov) ali procentualni znesek (glede na končno pogodbeno ceno/glede na znesek posamezne dobave/itd.), ob tem pa lahko dogovorita tudi zamudne obresti in morebitno valorizacijo.

Nič ni narobe, če je pogodbena kazen nesorazmerno visoka, dokler se obe stranki s takšnim dogovorom strinjata. Namen pogodbene kazni namreč ni le odškodninski, ampak v manjši meri tudi kaznovalen zaradi ravnanja v nasprotju z načelom pacta sund servanda. Kljub temu pa lahko v pravdi sodnik dogovorjeno pogodbeno kazen zmanjša, če uvidi, da je nesorazmerno visoka glede na obveznost in predmet pogodbe. Pravice do zmanjšanja ni mogoče izključiti.

Pogodbene klavzule, ki vsebujejo pogodbeno kazen, so v posamičnih pogodbah prilagojene glede na naravo, zahtevo in specifičnost pogodbe, splošne določbe o pogodbeni kazni so urejene v Obligacijskem zakoniku (247. - 254. členi OZ).

Primer klavzule pogodbene kazni:

Pogodbena kazen ali kritje za nadomestno storitev znaša XX% končnega stroška nadomestne storitve in se obračuna pri naslednjih izplačilih izvajalcu oziroma v kolikor navedeno ni mogoče, se iz tega naslova izstavi poseben račun, ki ga mora izvajalec plačati v roku 8 dni od prejema.

Če bi zaradi neizpolnitve oziroma zamude pri izpolnitvi naročniku nastala škoda, večja od pogodbene kazni, naročnik lahko zahteva razliko do popolne odškodnine.

Vir: Obligacijski zakonik (OZ)

Vir in informacije: Zavod mladi podjetnik, 1. 12. 2016, http://mladipodjetnik.si/, Avtor: Lena Šutanovac