Slovenska podjetja so spet tarča goljufov. Z direktorjevega elektronskega naslova na računovodstva podjetij prihajajo nenavadna elektronska sporočila z navodili o hitrem nakazilu med 10.000 in 15.000 evrov na račun v tujini. |
Kriminalci na računovodstvo najprej pošljejo sporočilo z obvestilom o nameri, ki je videti, kot da je sporočilo prišlo na primer z direktorjevega elektronskega naslova. Ko z računovodstva prejmejo odgovor, pošljejo dodatna navodila in podatke o bančnem računu. Tudi tokrat je videti, kot da je sporočilo prišlo od direktorja. Storilec računovodji naroči, naj nujno plača račun v tujino, ki ga priloži v priponki. Policija ugotavlja, da v teh primerih ne gre za vdore v elektorske poštne strežnike, ampak za dejansko lažno elektronsko pošto, poslano iz tujine, s ponarejenim zaglavjem sporočila. Sporočilo je prirejeno tako, da ko prejemnik pošlje odgovor, ta ni poslan na naslov direktorja podjetja, ampak na neki tretji naslov, ki je v lasti kriminalcev (president@presidentmail.info ali president@ceomailz.info). E-naslov pripada brezplačnemu ponudniku elektronske pošte, goljufi pa ob kreiranju računa uporabljajo lažne osebne podatke in s tem zakrijejo svoje sledi. Po podatkih Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT, ki vodi projekt Varni na internetu, je šlo pri dosedanjih prijavah goljufij in poskusov goljufij za račune v Turčiji in Angliji. Domnevajo, da gre za bančne račune fizičnih oseb v lasti tako imenovanih denarnih mul, ki nakazan znesek takoj dvignejo in po neki drugi denarni poti, navadno z nakazilom preko plačilnega sistema Western Union, nakažejo naprej goljufom. Ker ti plačilni sistemi ne omogočajo sledenja denarnim transakcijam, se na ta način sled za denarjem hitro izgubi. Trenutna analiza podatkov kaže, da napad izvira iz Nigerije. Policija podjetjem svetuje, naj si vključijo varnostni mehanizem »preverjanje pristnosti elektronske pošte«. S tem si zagotovijo, da so sporočila razvrščena čim bolj pravilno. Elektronska sporočila, za katera pristnost ni preverjena, bodo najverjetneje zavrnjena ali preusmerjena v mapo z vsiljeno pošto, saj obstaja velika verjetnost, da so ponarejena, poleg tega pa so iz varnostnih razlogov lahko elektronska sporočila z nepreverjeno pristnostjo, ki vsebujejo priloge, neposredno zavrnjena.
Več o omenjenih goljufijah lahko preberete na spodnjih povezavah: