Zakon o vajeništvu nujno potreben, a ne v takšni obliki

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) podpira sprejem posebnega zakona o vajeništvu, a ostro nasprotuje sprejetju zakona v predlagani obliki, ki ni dolgoročno naravnana in vsebuje mnoge škodljive elemente, ki onemogočajo razvoj vajeništva v obliki, ki bo koristna tako za dijake kot za delodajalce.

Cilj delodajalcev je namreč en in edini, pridobiti delavce, ki bodo znali in hoteli dobro delati, oni pa jih bodo lahko po zaključenem vajeništvu pošteno plačali in redno zaposlili.  Česar pa nikakor ne bo možno doseči, če jim bodo preko zakona postavljeni trenutno predvideni pogoji.

Delodajalec bi po sedanjem predlogu vajencu moral, poleg nagrade, plačati še davke in prispevke, pri čemer so na OZS mnenja, da bi le-te absolutno morala plačati država, saj bodo delodajalci vajence izobraževali za praktično delo. Torej gre za vrsto izobraževanja, zato nikakor ne bi smeli govoriti o delovno-pravnem razmerju.

Prav tako ostro nasprotujejo predlogu, da bi status vajenca lahko imele tudi odrasle osebe, saj so mnenja, da v tem primeru gre za prekvalifikacijo in ne za vajeništvo. 

Ker je vajeništvo oblika izobraževalnega in ne delovno-pravnega procesa, po mnenju OZS sindikati nimajo pravice do krojenja podobe vajeniškega zakona. Pri tem tudi ostro zavračajo navedbe sindikatov, da bi delodajalci vajence izkoriščali in nikakor ne razumejo, zakaj sindikati posegajo v področje, ki ni v njihovi pristojnosti. Nad učenci in dijaki namreč bdijo šole ter starši  in ne sindikati.

Prav tako na OZS ostro nasprotujejo temu, da bi plačilo vajenca bilo vezano na minimalno plačo. Nagrada mora biti fiksno določena za prvi, drugi in tretji letnik in primerljiva z nagradami v ostalih evropskih državah. 

Nelogična pa se jim zdi tudi zahteva, da bi delodajalci morali po končanem vajeništvu vajenca obvezno zaposliti.

»Če bi morali delodajalci po končanem vajeništvu vajenca obvezno zaposliti, bi po tem takem poklicne šole že sedaj morale biti tiste, ki bi po zaključenem šolanju bile obvezane svojim dijakom in učencem zagotoviti zaposlitve. Pa vemo, da temu ni tako! Še več, niti obvezne prakse in pripravništva jim ne zagotovijo, kaj šele zaposlitve. Od delodajalcev pa bi zahtevali nemogoče, tudi v primerih, ko z vajencem niso bili zadovoljni ali pa v danem trenutku nimajo potrebe po dodatni delovni sili« pravi predsednik OZS Branko Meh, ki nadalje sprašuje sindikate: »Kaj storiti v primeru, če bo po zakonu potrebno vajenca po zaključku vajeništva zaposliti, pa vajenec tega ne bo želel? Bodo sledile sankcije?« 

Ker spada vajeništvo pod posebno obliko izobraževanja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, na OZS od ministrice in ministrstva pričakujejo, da bo sprejet takšen zakon, ki bo imel dolgoročne učinke, ne zgolj kratkoročnih in ga bodo čez dve leti ponovno popravljali.

Kot še pravi Meh, pa je glede na predvideno mogoče razumeti, da si nekateri želijo, da vajeniški sistem v Sloveniji sploh ne bi zaživel. Zato je moč sklepati, da so v ozadju povsem drugi interesi.