Predlog Zakona je za lesna podjetja, še posebej za manjše lesarje, škodljiv

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Sekcija lesnih strok, že od samega začetka opozarja, da predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS (v nadaljevanju Zakona) ne zagotavlja boljše oskrbe s hlodovino kot je to bilo do sedaj. Glavno vodilo pri spremembi sistema ureditve upravljanja z državnimi gozdovi  bi moralo biti ravno in predvsem preprečitev izvoza hlodovine.  Prioritetno pa oskrba domačih slovenskih lesnih podjetij z lesno maso.

Prepričani smo namreč, da bomo v prihodnje ponovno priča koloni polnih kamionov s hlodovino, ki bodo prečkali našo mejo, ob  enem pa brali v medijih, kako propada lesna branža v Sloveniji, v primeru, da poslanci sprejmejo Zakon, kot je predlagan.

Kljub ustnim zagotovilom predlagateljev Zakona  in njihovim izjavam v medijih, da bodo slovenska lesno-predelovalna podjetja prednostno oskrbljena s hlodovino, tega v predlogu Zakona ni omenjenega niti z besedico.  Ko smo na to pri OZS opozarjali že od samega začetka, smo bili s strani predlagatelja Zakona opozorjeni, da je to v nasprotju s pravnim redom EU, glede prostega pretoka blaga na notranjem trgu EU in se zato to ne more zapisati v Zakon. Prav zato nas presenečajo medijske  izjave predlagateljev Zakona, da je pri oskrbi s hlodovino slovenskih lesnih podjetij skrb odveč. Predlog Zakona kot tak, tega ne zagotavlja in poraja se upravičen dvom o »dobri nameri« predlagatelja Zakona.

Zato zahtevamo, da nam odgovorni za pripravo zakona predstavijo metodo ali načrt, po katerem bodo obstoječim lesarjem, ki imajo predelavo lesa v Sloveniji, omogočili prednostno sklepanje dolgoročnih pogodb, saj Zakon kot tak, tega ne zagotavlja. Od tega je odvisno koliko lesa se bo predelalo v Sloveniji in tudi obstoj lesne branže v Sloveniji.

Veliko se poudarja, da govorimo »samo« o dobrih 20 odstotkih gozda, ki je v državni lasti in ga predlog Zakona obravnava, vendar poudarjamo, da je ravno teh dobrih 20 odstotkov ključnega pomena za obstoj  lesne panoge. Ostalih slabih 80 odstotkov gozda je v zasebni lasti in tu ni možno pričakovati zakonskih zagotovil o prednostni oskrbi slovenskih podjetij s hlodovino. Poleg »razpršenosti« lastnikov gozda je tu seveda zasebna lastnina in v tržnem gospodarstvu je vodilo ustvarjanje dobička. Menimo, da pa bi morala država strmeti k oživljanju lesne panoge v Sloveniji in ne, da si postavlja kot glavni cilj pri gospodarjenju z državnimi gozdovi, ustvarjanje dobička.

Nadalje opozarjamo na hudo nelojalno konkurenco in ostro nasprotujemo odločitvi, ki bi temu podjetju omogočila tudi predelavo lesa. Na to opozarja  tudi Računsko sodišče.

Sporna je namreč odločitev glede 10. člena predloga zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS, ki je bila sprejeta na seji Odbora državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V njem piše, da lahko družba poleg dejavnosti razpolaganja z državnimi gozdovi, upravljanja državnih gozdov in pridobivanja gozdov, opravlja še druge dejavnosti, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito opravljanje dejavnosti gospodarjenja z državnimi gozdovi, organizira centre za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarja pogoje za razvoj ter vzpostavlja gozdno-lesne verige s čim višjo dodano vrednostjo.

Na ta način bo novo državno podjetje lahko opravljalo dejavnosti, ki bodo neposredno konkurenčne sedanjim lesno-predelovalnim podjetjem. Družba, ki razpolaga in upravlja z državnimi gozdovi, bo imela drugačne pogoje pri nabavi surovine, saj bo hkrati lastnik lesne mase in predelovalec te iste lesne mase in bo tako v privilegiranem položaju pri nabavi hlodovine ter pridobivanju finančnih sredstev s poroštvom države. Ta odločitev predstavlja za lesno-predelovalna podjetja  veliko grožnjo nelojalne konkurence.  Koalicija je na odboru sprejela škodljivo odločitev in podprla amandma, ki bo za večino zasebnih podjetij te panoge pomenila dodatno poslabšanje razmer v primarni predelavi lesa.

Apeliramo na Vlado, da umakne škodljivo dikcijo iz 10. Člena in zahtevamo, da novo državno podjetje opravlja izključno gozdarsko dejavnost – gospodarjenje z gozdovi in se naj ne ukvarja s predelavo lesa.

Že vrsto let lesna panoga in mediji  opozarjamo , da bo potrebno po poteku koncesij spremeniti sistem in zajeziti izvoz hlodovine. Predlagatelj Zakona se sklicuje, da je potrebno Zakon čim prej sprejeti, saj koncesije potečejo letos junija in bo po prenehanju veljavnosti koncesij ogrožena oskrba lesno-predelovalnih podjetij s hlodovino. Tega se zavedamo tudi na OZS, vendar nikakor ne bomo zaradi »časovnih« pritiskov pristali na sprejem takega zakona, ki bi bil za lesarje in branžo škodljiv. Časa za pripravo in usklajevanja je bilo dovolj – 20 let!. Da se zakon spremeni, tako kot to zahteva gospodarstvo, je še vedno mogoče, očitno pa manjka le volja na strani predlagateljev Zakona.

Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije: » Predlog Zakona je za lesna podjetja, še posebej za manjše lesarje, škodljiv.«