Sekcija avtoserviserjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) je v medijih zasledila članke in prispevke, ki jih je ob izdaji svoje Bele knjige o zavarovalniških goljufijah v javnost posredovala Zavarovalnica Triglav. S svojimi navedbami Zavarovalnica Triglav posplošuje dejstva in hkrati posredno žali veliko večino vseh slovenskih avtoserviserjev. |
Na prvi pogled sicer dobronamerno izpostavlja problematiko zavarovalniških goljufij, nekorektnih popravil vozil in vgrajevanja neoriginalnih rezervnih delov. Vendar pa v isti sapi izpostavljajo, da je edini način, da se lahko ljudje zavarujejo pred nekorektno popravljenimi vozili in goljufijami, da svoja vozila popravljajo izključno pri njihovih pooblaščenih serviserjih. S tem za goljufe in zavarovalniške prevarante posplošeno označijo kar vse slovenske avtoserviserje, seveda le z izjemo tistih, ki imajo z njimi sklenjene pogodbe o pooblaščenem servisiranju.
OZS združuje večino avtoserviserjev, okoli 2.400, mreža s strani vseh zavarovalnic pooblaščenih serviserjev pa obsega le nekaj čez 500 avtoserviserjev. Iz tega izhaja, da zavarovalnica Triglav trdi, da je skoraj 2.000 preostalih avtoserviserjev izrazitih goljufov. Takšnih pavšalnih obtožb pa stroka nikakor ne more sprejeti! Navedbe Zavarovalnice Triglav so pretirane, posplošene, nenavadno pa je tudi to, da so prispevki v medijih izrazito enostranski, vsebinsko so si zelo podobni in nimajo širšega vpogleda na področno problematiko in ne vsebujejo popolnoma nobene izjave tistih, ki jih v bistvu kritizirajo. Vse skupaj je zato še najbolj podobno reklamni kampanji, katere način je skrajno nekorekten.
Sekcija avtoserviserjev pri OZS zato čuti potrebo in dolžnost, da pred temi in takimi obtožbami zaščiti svoje člane, saj brez konkretnih primerov in dokazov ne moremo goljufij pripisati pavšalno kar vsem avtoserviserjem, še posebej in predvsem tistim, ki niso pooblaščeni serviserji omenjene zavarovalnice, torej veliki večini ali več kot 2.000 slovenskim avtoserviserjem.
Vedeti moramo, da se tako pri nas kot v tujini, avtoserviserji povezujejo v različne interesne skupine. Tako so na primer avtoserviserji povezani v skupine proizvajalcev različnih znamk vozil, kot tako imenovani pooblaščeni servisi za določene znamke vozil, povezujejo se v skupine za določene panoge servisiranja, kot specialisti za posamezne sklope storitev (na primer skupina Vulco in B.H.S. za vulkanizerske storitve in hitri servis ali skupina Euroservis na področju avtoservisiranja), povezujejo se na področju ponudbe ustreznih avto delov (na primer skupine Adel, Potokar, GMT), ne nazadnje pa se povezujejo tudi na nivoju stroke in cehov znotraj zbornic, kot na primer sekcija avtoserviserjev, mojstri avtoserviserji in mojstri avtokaroseristi znotraj OZS, tehnični pregledi na GZS in pooblaščeni trgovci in serviserji na TZS. Najštevilčnejše združenje je ravno v Sekciji avtoserviserjev pri OZS, ki šteje 2.000 članov, in prav vsak od njih je za ustanovitev svoje delavnice moral dokazati tudi svojo ustrezno strokovno usposobljenost.
Pomembno pri vsem skupaj je, da so taka povezovanja namenjena ravno dvigu kakovosti njihovih storitev, hkrati pa tudi aktiven nadzor nad njihovim delom in izvedbo storitev. Vse to končnemu uporabniku v visoki meri zagotavlja storitve na čim višjem nivoju in povečevanju zaupanja. Zavedati se moramo in ponovno poudarjamo, da je cilj povezovanja ravno dvig kakovosti opravljenih storitev in povečevanje zaupanja, vse omenjene interesne skupine pa imajo tudi svoje stroge pogoje povezovanja.
Vsa navedena dejstva in iskrena prizadevanja avtoserviserske stroke govorijo odločno proti pavšalnemu obsojanju večine slovenskih avtoserviserjev v korist in na račun izpostavljanja ter poveličevanja pooblaščencev ene same zavarovalnice.
Iz člankov in prispevkov, ki so bili v zadnjem mesecu objavljeni v medijih je razumeti, da Bela knjiga o zavarovalniških goljufijah, ki jo je izdala Zavarovalnica Triglav, opredeljuje le goljufije na področju avtomobilskih zavarovanj. A to še zdaleč ne drži. Omenjena zbirka goljufij obravnava vse vrste zavarovalniških goljufij, pri podrobnejšem pregledu pa lahko ugotovimo, da so goljufije na področju avtomobilskih zavarovanj, torej tistih, ki bi jih lahko zagrešili avtoserviserji, pravzaprav le manjši del celotnega problema zavarovalniških goljufij.
Sekcija avtoserviserjev pri OZS je tako bistveno bolj zaskrbljena zaradi pritiskov zavarovalnic na avtoserviserje, od katerih zahtevajo nerazumljivo zniževanje cen delovnih ur, kar pa posledično lahko vpliva na nivo opravljenih avtoservisnih storitev. Avtoserviserji so zato prisiljeni zmanjševati svoja vlaganja v izobraževanja in sodobnejšo opremo, hkrati pa se še toliko prej lahko zgodi, da poiščejo tudi druge načine preživetja. Vprašanje je torej, kateri avtoserviserji lahko lažje zagotavljajo višjo strokovnost in s tem varnost v prometu, tisti pogodbeno vezani z zavarovalnicami ali tisti, ki delujejo na prostem trgu?
Sekcija avtoserviserjev OZS