Za gostinstvo in turizem v Sloveniji velik potencial, a umaknite nerazumne ovire

V času od 16. do 17. novembra smo v Portorožu izvedli že 8. srečanje sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), ki že vsa leta potrjuje nujo po združevanju moči na področju gostinstva in  turizma. Mala in srednja gostinska ter turistična podjetja so še toliko bolj ogrožena na vseh področjih, v primerjavi z velikimi.

Ta podjetja namreč nimajo zadostnega števila osebja za vodenje in izpeljavo vseh birokratskih postopkov, ki jih od njih vsak dan v povečanem obsegu zahteva država. In namesto, da bi se posvečali vrhunski ponudbi in promociji svojih izdelkov in storitev, gostinci in turistični delavci svoj čas izgubljajo v birokraciji. Z namenom, da izpostavijo probleme na področju gostinstva in turizma ter se seznanijo z novimi trendi, so se udeleženci srečali na tokratnem dogodku, ki bo zagotovo dal vsem novih moči in idej za lepši jutri. 

V sklopu srečanja smo izvedli tudi novinarsko konferenco, na kateri so sodelovali predsednik OZS Branko Meh, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Mate Matjaž, podpredsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Drago Delalut ter Prof. dr. Janez Bogataj.

Predsednik OZS Branko Meh je uvodoma poudaril, da je situacija v državi iz dneva v dan bolj alarmantna, saj odločevalci nikakor ne prisluhnejo malemu gospodarstvu kot gradniku gospodarskega napredka. Malo gospodarstvo v Sloveniji namreč predstavlja kar 99 odstotkov vseh podjetij in zaposluje cca 50 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. »Zato je nedopustno, da država postavlja pred nas nerazumne birokratske ovire, nam otežuje naše poslovanje z nefleksibilnim trgom dela in zavira naše poslovanje ter napredek z visokimi davki in dajatvami. Namesto, da bi omogočila vzvode za razvoj podjetništva in ustvarila ugodne pogoje za zaposlovanje. Ker država nima posluha za predloge obrtnikov in podjetnikov, nam v prihodnje očitno ne bo preostalo drugega, kot da opozorimo nase z ustavno presojo in s protesti!«je zaključil Meh.

Mate Matjaž je povedal, da je turizem eden izmed najpomembnejših strateških sektorjev, kot je nedavno povedal tudi  dr. Miro Cerar. Zato meni, da naj država končno tudi pokaže, da si želi uresničiti, kar je zapisala v strategiji razvoja slovenskega turizma 2012 – 2016. To je dvig konkurenčnosti, ugodnejše poslovno okolje ter učinkovito in inovativno trženje. Zato je najmanj kar zahtevamo, da pristojni uresničijo nekaj predlogov Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS. Kot so na primer enotni nadzor pristojnih po vsej Sloveniji, na vseh področjih, pri čemer naj bo povsod enakovredna obravnava. »Vedno se sprašujem, zakaj ima kava, ki jo gost odnese s seboj iz trgovine ali avtomata lahko nižjo davčno stopnjo kot tista kava, ki jo za s seboj zaračunamo gostinci?« se je spraševal Mate Matjaž. Izpostavil pa je tudi to, da so slovenski gostinci izračunali, koliko plača slovenski gostinec DDV-ja za posamezno vrsto pijače in prišli do šokantnega spoznanja, da plačajo tudi do šestkrat višji DDV kot hrvaški kolegi.

Drago Delalut je poudaril, da davčne blagajne nikakor ne bodo prinesle pričakovane rešitve, ki bi si jo morda želela država. Še več, le še dodatno bodo obremenile gostince, pri tem pa ne bodo zajezile sive ekonomije. »Obrtniki in podjetniki se zavedamo, da davčnih blagajn šušmarji ne bodo uporabljali, tako da država s tem ukrepom ponovno kaznuje le nas, legalne obrtnike in podjetnike, ki plačujemo davke in prispevke! Samo namestitev QR kode v program davčne blagajne bo stala cca 190 EUR za tiste, ki imamo pogodbe za vzdrževanje programov. Tisti, ki jih nimajo, pa bodo imeli še enkrat višji strošek!« je poudaril Delalut. Povedal je še, da bi gostinci želeli, da se tudi v Sloveniji davčne zadeve uredijo tako, kot v sosednji Hrvaški in naj se vino, pivo in sok uvrstijo pod enako davčno stopnjo kakor hrana. 

Novinarsko konferenco smo zaključili še s trendi v turizmu. Pri čemer je Prof. dr. Janez Bogataj povedal, da je slovensko gostinstvo razpeto med dvema skrajnostma: med tako imenovano tradicijo na eni in sodobnimi svetovnimi kulinaričnimi ter gastronomskimi težnjami na drugi strani. Povezanost s tradicijo se sicer kaže kot velika prednost, saj se danes  v svetu poleg poudarjanja regionalnega in lokalnega v prehrani, izpostavljajo še druge vsebine in načini, ki poskušajo približati hrano (jedi in pijače) najširšemu krogu ljudi. Zato ne preseneča, da so tudi v Sloveniji nekateri osamljeni, a nadvse uspešni primeri pozitivne ulične prehrane. »Seveda pa popolnoma zaostajamo na  področjih, ki jim vedno več držav namenja izjemno pozornost. Med taka na primer sodijo vprašanja gastronomske (kulinarične) diplomacije in ne vključenost v projekt evropskih gastronomskih destinacij.« je zaključil Bogataj. 

V okviru srečanja je potekala tudi slovesna podelitev priznanj za kakovost gostinske ponudbe in jubilejev v poslovanju. Sekcija za gostinstvo in turizem OZS je organizirala tudi podpis dogovora o medsebojnem sodelovanju strokovnih združenj, z namenom izmenjave informacij promocije in izboljšanja pogojev gostinstva in turizma na območju Avstrije, Hrvaške in Slovenije.  

Z obiskom srečanja smo zelo zadovoljni, saj se je zbralo več kot 200 udeležencev, gostincev in drugih z gostinstvom povezanih partnerjev in dobaviteljev ter gostov.