Napotki pred pričetkom nove kurilne sezone

Pred nami je obdobje leta, ko je zaradi nižjih temperatur treba pričeti razmišljati o ogrevanju oziroma o novi kurilni sezoni. Obratovanje kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav je povezano s porabo goriva, obremenitvami okolja, požarno varnostjo in nevarnostjo zastrupitve z ogljikovim monoksidom (CO).

Če se želimo nevarnostim izogniti, je nujno potrebno posvetiti pozornost preventivnim vzdrževalnim aktivnostim, kot so čiščenje peči in dimnika ter letnim pregledom in meritvam emisije dimnih plinov. Ker je v zadnjih letih vse bolj prisotno ogrevanje na trdno gorivo (polena, peleti, sekanci), je kakovost zraka povezana zlasti z imisijo prašnih delcev PM10. Slovenija je bila s strani Evropske unije že večkrat opozorjena na prekoračitve dovoljenih mejnih vrednosti PM10, ki so najbolj izpostavljene ravno v času kurilne sezone. Zato je kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave treba pripraviti na kurilno sezono, zagotoviti redno vzdrževanje med samim obratovanjem in jih tudi pravilno uporabljati.

Pogostost in obseg izvajanja dimnikarskih storitev

Za varno, učinkovito in okolju prijazno obratovanje je potrebno v kurilni sezoni čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav, glede na vrsto goriva, izvajati v naslednjih frekvencah: enkrat naprave na tekoče ali plinasto gorivo, štirikrat (oz. trikrat za primorske regije) naprave na trdno gorivo – klasično kurjenje in dvakrat naprave na biomaso, kjer izgube niso večje od 20 odstotkov. Na vseh napravah je enkrat letno treba opraviti redni letni pregled, na kurilnih napravah na tekoče in/ali plinasto gorivo pa enkrat v kurilni sezoni tudi nadzorne meritve emisij dimnih plinov. Enkrat letno, pa je potrebno pregledati tudi zračnike, ki so namenjeni prezračevanju, in jih glede na stanje tudi očistiti, da se zagotovi požarna in higienska varnost.

Javljalnik ogljikovega monoksida

V letu 2013 je bil sprejet Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Ur. l. RS št. 100/2013). Pravilnik določa, da je za obstoječe kurilne naprave, ki so vgrajene v bivalni prostor in so odvisne od zraka v prostoru, potrebno zagotoviti dodatni varnostni ukrep. Poleg tehničnih zahtev pa je potrebno do 1. 1. 2017 vgraditi javljalnik ogljikovega monoksida, ki v skrajnem primeru lahko opozori na izhajanje nevarnih plinov iz kurilne naprave v prostor. Gre za sekundarni ukrep, ki lahko prepreči najhujše. Predpogoj pa je, da so izpolnjeni vsi tehnični kriteriji za varno obratovanje kurilne in dimovodne naprave. Javljalnik ogljikovega monoksida mora izpolnjevati zahteve standarda SIST EN 50291-1. Javljalnik ogljikovega monoksida nikakor ne more nadomestiti rednih preventivnih storitev dimnikarske službe (čiščenje, pregledovanje, meritve emisije dimnih plinov), kar je treba posebej poudariti, saj gre izključno samo za dodatni varnostni ukrep.

Emisije prašnih delcev PM10

Zaradi povečane porabe lesa za ogrevanje je pred vsemi izziv, kako zagotoviti kakovost zraka v državah Evropske unije. Kakovost zraka je ena izmed pomembnih človekovih pravic, zapisanih tudi v mednarodnih pogodbah in konvencijah. Predmetna tema je bila izpostavljena tudi na zadnjem kongresu evropske zveze dimnikarjev (Eschfoe). V kolikor posamezna država (članica EU) kriterijev ne izpolnjuje, Evropska unija uvede postopek, ki ima za državo lahko tudi finančne posledice. Ustrezna kakovost zraka vpliva na splošno zdravje ljudi in na dolgi rok obremenjuje tudi zdravstveno blagajno.
Kurilne naprave na trdno gorivo morajo na prvem mestu biti preizkušene, imeti znane lastnosti in znane emisije, prav tako pa morajo biti pravilno vgrajene. Za preprečevanje prekomernih emisij prašnih delcev je treba zagotoviti kakovosten in ustrezno sušen les (polena, sekanci, peleti), zagotoviti pogoje za pravilno zgorevanje ter redno izvajati dimnikarske ter tudi servisne storitve. Ponovno velja poudariti, da prigradnja peletnih gorilnikov (dozirnikov) na obstoječe kurilne naprave predstavlja tolikšno spremembo, da je potrebno izvesti preizkušanje kurilne naprave v testnem laboratoriju. Takšno testiranje se seveda ob prigradnji ne izvede, zaradi česar so tako lastnosti kakor tudi emisije spremenjene kurilne naprave popolna neznanka. Dimnikarska služba beleži velik upad prigradenj peletnih gorilnikov na obstoječe peči, vendar opozorilo še vedno velja. Ob vgradnji nove centralne kurilne naprave na polena (ročno polnjenje) velja spomniti, da je skladno s predpisi potrebno namestiti toplotni zbiralnik velikosti 12 litrov na liter polnilnega prostora za gorivo oziroma/in 55 litrov na kW nazivne toplotne moči. 

Menjava - prenova peči, dimnika ali celotnega ogrevalnega sistema

Če ste poleti kupovali novo peč, vgradili nov dimnik oz. sanirali obstoječega ali morda menjali celoten ogrevalni sistem in se pred nakupom niste posvetovali z dimnikarsko službo, ki bi ocenila ustreznost izbrane naprave in pogoje za obratovanje, je skrajni čas, da o menjavi obvestite dimnikarja. Dimnikar mora opraviti obvezen prvi pregled, pri katerem preveri, ali je nova naprava vgrajena v skladu s tehnično dokumentacijo in predpisi ter jo vpiše v evidenco kurilnih naprav.  Za nadaljnje preglede bo potem skrbelo dimnikarsko podjetje. Če naprava ni prijavljena, ne sme obratovati. Poleg tega tudi nihče ne more skrbeti za njeno pravilno delovanje in redne preglede.

Če se menjave/sanacije/vgradnje peči ali katerega koli dela lotevate šele sedaj, se prej posvetujte z dimnikarjem. Dimnikarska služba bo položaj na terenu pregledala in vam v tako imenovanem  predhodnem mnenju posredovala potrebne usmeritve za izvedbo sanacije ali za nove vgradnje. Poskrbite, da bo nova naprava (peč, dimnik itd.) vgrajena skladno z navodili proizvajalca in tehničnimi predpisi (smernica SZPV 407, SIST EN standardi) oz. da je na mestu vgradnje izdelana skladno s pravili stroke, tako, da omogoča dostop za uporabo, vzdrževanje, popravila itd., da ima zagotovljen ustrezen dovod zgorevalnega zraka in da upošteva vse tehnične karakteristike prostora, v katerem je nameščena. Kurilna in dimovodna naprava morata delovati kot ena celota, kar se dokaže z navodili proizvajalca in izračunom po standardu SIST EN 13384. Po končanih delih dimnikar opravi prvi pregled.

Prenove in adaptacije doma

Dimnikarski pregled je zelo pomemben tudi v primerih, če ste poleti prenavljali svoj dom, saj tudi številne prenove, ki na prvi pogled nimajo ničesar skupnega s kurilno napravo, bistveno vplivajo na njihovo varno uporabo. Na primer tesnjenje oken in vrat oziroma zamenjava oken in vrat z novimi, vgradnja rešetk na kanalih za prezračevanje, vgradnja ventilatorjev na zračnike, kuhinjske nape, klimatske naprave, sušilni stroji ipd.. Vse te naprave spreminjajo dovod zraka ali vplivajo na tlačne pogoje v prostoru. Ob vsaki takšni spremembi z dimnikarsko službo obvezno preverite, ali je tudi v novih pogojih obratovanje kurilne naprave varno. Dimnikarska služba namreč preveri celoten sistem delovanja kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave. To še posebej velja za kurilne naprave, ki so nameščene v bivalnih prostorih oziroma v prostorih, ki niso namenjeni izključno za kurilno napravo (na primer kurilnica). Zaradi neustreznih pogojev lahko pride do slabšega zgorevanja, tvorjenja katranskih oblog v dimniku (pri pečeh na trdno gorivo), slabše kakovosti zraka v prostoru ali do izhajanja dimnih plinov v prostor, posledica katerega pa so lahko celo zastrupitve, ki se usodno končajo. 

Prenove fasad, streh

V zadnjih letih se v Sloveniji izvaja veliko tako imenovanih energetskih sanacij stavb, v sklopu katerih se na številnih stavbah prenavljajo fasade. Pri tem se žal pogosto zgodi, da izvajalci spregledajo in preprosto prekrijejo zračnike ter druge odprtine za dovod zraka. Tudi v takšnem primeru lahko pride do prej navedenih posledic, saj kurilna naprava ne bo imela zagotovljenega dovoda zraka. Pri prenovah fasad je pozornost potrebno nameniti tudi veznim elementom med kurilnimi napravami in dimniki, ki  morda prečkajo zunanjo steno stavbe. Na teh delih mora biti sanacija fasade ustrezno izvedena, saj sicer lahko privede do pregrevanja in vžiga fasade. Pri prenovah strešnih kritin velja opozoriti na potrebne odmike ustja dimovodne naprave od strešne kritine, slemena, okenskih odprtin in frčad. Skratka tudi pri prenovah fasad in streh je priporočljivo poklicati dimnikarsko službo in poskrbeti, da bo res vse urejeno tako, da boste lahko kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave uporabljali varno in učinkovito.

Za osveščanje uporabnikov kurilnih in dimovodnih naprav izdana zloženka

Sekcija dimnikarjev pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenija je, skupaj s Slovenskim zavarovalnim združenjem, izdala zloženko s koristnimi informacijami. Dostopna je na spletnih straneh občin, spletnih straneh dimnikarskih podjetij, prav tako pa je, v tiskani verziji, na voljo tudi pri dimnikarju.

Ne glede na to ali bo ureditev dimnikarske službe v RS v prihodnje spremenjena ali ne, je na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah treba redno zagotavljati dimnikarske storitve kot do sedaj. Zato diskusije o morebitnih spremembah ne smejo vplivati na ravnanje z napravami, ki bodo tudi v bodoče obratovale na enak način kot do sedaj. S tem pa so logično povezane tudi nevarnosti/posledice kot so požarna nevarnost, zdravstvena nevarnost, zastrupitve z ogljikovim monoksidom, obremenjevanje okolja z emisijami in vplivanje na kakovost zunanjega in notranjega zraka.

Dimnikarska javna služba je izrazito preventivna dejavnost, ki je v javnem interesu, zato je pravočasnost ravnanja/ukrepanja ključnega pomena za doseganje varnosti. V primeru požara je namreč treba vpoklicati gasilske enote (dimnikarska služba lahko nudi podporo), med tem, ko v primeru zastrupitev lahko pomaga le zdravstveno osebje. Na drugi strani pa na prekomerno onesnaževanje okolja z emisijami opozarja EU, ki izreče lahko državi izreče tudi denarno kazen in s tem obremeni javne finance.