Koliko in kaj se lahko nabere in pridela doma na vrtu

Novi pravilnik omogoča nosilcem živilske dejavnosti, da si marsikaj sami pridelajo na lastnih površinah ter naberejo. Ob lanskem nadzoru Uprave RS za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pri gostincih tega pravilnika še ni bilo. Če bi ga imeli že takrat bi bilo nejasnosti precej manj.

Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega določa majhne količine živil, pogoje za njihovo pridelavo in zahteve glede označevanja, ki jih morajo z zvezi s higienskimi pravili izpolnjevati nosilci živilske dejavnosti, ki v okviru primarne pridelave pridelujejo majhne količine živil in jih dobavljajo neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika. Pravilnik točno navaja, katera primarna živila rastlinskega izvora se lahko prideluje oziroma nabira v okviru majhnih količin. Obenem določa tudi pogoje za zakol in uporabo mesa živali zaklanih na turističnih kmetijah za namen priprave hrane za njihove goste.

Na kratko povzemamo tisti del pravilnika, ki se nanaša na primarna živila rastlinskega izvora, ki se jih lahko prideluje oziroma nabira v okviru majhnih količin.

Lani tega pravilnika še ni bilo, zato je bilo pri nadzoru s strani Uprave RS za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin pri gostincih kar nekaj nejasnosti, ki so sedaj v novem pravilniku določene in omogočajo nosilcem živilske dejavnosti, da si marsikaj sami pridelajo na lastnih površinah ter naberejo.

Največja dovoljena površina pridelave in pogoji

Posameznik lahko pridela majhne količine živil rastlinskega izvora na:

• 1 hektarju njiv ali ekstenzivnih sadovnjakov,
• 0,3 hektarja rastlinjakov ali intenzivnih sadovnjakov z izjemo jagodičja (jagode, maline, ameriške borovnice, ribez in drugo jagodičje), kjer največja dovoljena površina pridelave ne sme presegati 0,15 hektarja. 

Nosilci živilske dejavnosti, ki pridelujejo manjše količine živil rastlinskega izvora, morajo zagotoviti, da so živila, ki jih tržijo, higiensko neoporečna in varna, in sicer je treba zagotoviti:

• da živila niso bila tretirana z nedovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi oziroma niso v karenci,
• da je vsa oprema, orodje in posoda, ki prihaja v stik z živili, biti čista in vzdrževana,
• da se živila do oddaje hranijo v čistih, suhih in po potrebi hladnih prostorih, zavarovana pred onesnaženjem iz okolice, neposrednimi sončnimi žarki ter vdorom škodljivcev.

Rastline, ki se jih lahko nabira oziroma prideluje

Med primarna živila rastlinskega izvora, ki se jih lahko prideluje oziroma nabira v okviru majhnih količin, spadajo:

• žita (npr. pšenica, rž, pira, tritikala, koruza, ječmen, proso, oves in ajda),
• krompir,
• zelenjadnice (npr. zelje, cvetača, ohrovt, brokoli, solata, radič, špinača, motovilec, korenček, rdeča pesa, kumare, bučke, paradižnik, paprika, česen, čebula, por, šparglji in stročnice),
• sadje (npr. jabolka, hruške, kutina, nashi, granatno jabolko, breskve, nektarine, marelice, češnje, višnje, češplje, slive, orehi, lešniki, mandlji, kostanj, jagode, maline, ameriške borovnice, ribez, namizno grozdje, kivi, kaki in fige),
• oljnice in predivnice (npr. sončnice, oljna buča, oljna ogrščica, konoplja in lan),
• njivska zelišča (npr. bazilika, drobnjak, luštrek, majaron, melisa, origano, kamilica, ameriški slamnik rožmarin, sivka, šetraj in timijan),
• samonikli plodovi in zelišča, za katere veljajo omejitve nabranih količin v skladu s predpisi, ki urejajo nabiranje samoniklih plodov in zelišč (Uredba o varstvu samoniklih gliv in Uredba o zavarovanih prostoživečih glivah, Pravilnik o varstvu gozdov).

Dopolnitev sistema HACCP in smernic

Nosilci živilske dejavnosti, ki imajo lastne pridelovalne površine in pridelajo oziroma nabirajo primarna živila rastlinskega izvora v skladu s prej omenjenim pravilnikom, priporočamo, da si dopolnijo sistem HACCP oziroma v Smernice dobre higienske prakse in uporabe načel HACCP v gostinstvu vložijo dopolnitev z dodatnim dokumentom, v katerem naj navedejo predvsem:

• skupno površino na kateri imajo pridelavo, 
• navedejo primarna živila rastlinskega izvora, ki jih pridelajo oziroma naberejo na tej površini,
• navedejo, da živila niso bila tretirana z nedovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi oziroma niso v karenci,

Priporočamo, da se za zalivanje uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda.

Dodatna registracija živilskega obrata pri UVHVVR za obrate na področju primarne pridelave živil, ki dajejo na trg majhne količine primarnih živil rastlinskega ali živalskega izvora in izpolnjujejo pogoje za majhne količine v skladu z omenjenim pravilnikom, ki določa majhne količine živil (Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora (Ur. list RS, št. 96/2014) ni potrebna.  

Opozorilo!

Majhnih količin primarnih živil rastlinskega izvora ni dovoljeno oddajati institucionalnim obratom javne prehrane (npr. šole, vrtci, bolnice, domovi za ostarele). Izjema so majhne količine živil rastlinskega izvora, ki jih institucionalni obrati javne prehrane pridelajo sami (npr. pridelava sadja in zelenjave na šolskih vrtovih in v sadovnjakih).

Majhne količine primarnih proizvodov rastlinskega izvora je dovoljeno oddajati samo v nepredpakirani obliki.