Ne glede na vse že izvedene ukrepe, bodisi preventivne, bodisi represivne, Finančna uprava RS ugotavlja, da se situacija na področju utaj pri trgovanju z motornimi vozili ne umirja. Področje prometa z motornimi vozili je dejavnost, ki je bila že leta 2008 identificirana kot ena izmed najbolj tveganih z vidika zaznanih davčnih utaj, predvsem na področju DDV. |
Osnovni model s katerimi se trgovci oziroma kupci motornih vozil skušajo na nezakonit način izogniti plačilu dajatev je uporaba ponarejenih računov. V postopkih nadzora ugotavljamo, da so še vedno aktualne davčne utaje na področju pridobitve motornih vozil iz Evropske unije, pri čemer velik problem predstavlja neplačevanje DDV glede na dejstvo, da zavezanci uporabljajo ponarejene račune, ki se večinoma glasijo na fizične osebe (navidezne lastnike). V verigi transakcij še vedno nastopa veliko število fizičnih oseb, ki so ali slamnati lastniki ali pa samo posojajo svojo identiteto za namene zlorabe in pristanejo na to, da se vozila višjih cenovnih razredov za kratek čas registrirajo na njihovo ime. Pri tem je značilno, da imajo vozila pridobljena na ta način, praviloma nižjo ceno od tržne cene, kar je v veliki meri posledica utajenih davčnih obveznosti. Finančna uprava RS ponarejene račune praviloma odkriva s pomočjo mednarodne izmenjave informacij in organov pregona. Po prejetem odgovoru, da gre za ponarejeno listino, je davčni organ dolžan o tem naznaniti organ pregona – posledično se lahko takšno vozilo tudi deregistrira iz prometa.
Finančna uprava RS je tako v zadnjih letih poostrila nadzor nad preprodajo motornih vozil, in pri tem posveča veliko pozornost tudi preventivnemu delovanju v smislu, da do tovrstnih utaj ne bi prišlo, oziroma da bi bile čim prej odkrite. Pri tem se poslužuje vseh možnosti, ki jih v smislu zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti oziroma zavarovanja plačila in davčne izvršbe dovoljuje Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) s ciljem, da bi se izterjalo plačilo davka pri zavezancih za davek, ki so utajili davek.
V določenih primerih, ki jih opredeljuje ZDavP-2, lahko davčni organ uporabi možnost, da z začasnim sklepom za zavarovanje zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem – tudi z motornimi vozili. Začasni sklep za zavarovanje davčni organ pošlje pristojnemu organu, da ga po uradni dolžnosti vpiše v ustrezni register. Za premičnine (motorna in tirna vozila, motorna kolesa ter prikolice in polprikolice, zaloge, oprema, živali) je to register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Finančna uprava RS je v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 10. 2014 izdala 37 sklepov o prepovedi razpolaganja z motornimi vozili, na osnovi katerih je bil opravljen vpis prepovedi v navedeni register za več kot 90 vozil višjega cenovnega razreda.
Kupce avtomobilov zato v tem smislu opozarjamo in jim svetujemo, da v vsakem primeru preden opravijo nakup novega ali rabljenega motornega vozila, opravijo vpogled v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Kajti v navedenem registru so, poleg sklepov davčne uprave, lahko vpisane tudi pravice tretjih oseb. V Stvarno pravnem zakoniku (SPZ) je določeno, da se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov o zastavni pravici, ki so vpisani v register neposestnih zastavnih pravic, če je premičnina vpisana v ta register. Vpogled v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin je brezplačen in je mogoč preko interneta na slednji internetni povezavi http://www.ajpes.si/rzpp/. Kot identifikacijsko številko, katere vpis zahteva iskalnik na tej spletni strani, se vpiše identifikacijska številka vozila (VIN), t.j. številka šasije.
S tem obvestilom želimo kupce motornih vozil, tako fizične kot pravne osebe, predvsem opozoriti, da pred nakupom preverijo, ali je za določeno motorno vozilo opravljen vpis v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.
Hkrati pa jim svetujemo, da so še posebej skrbni in previdni pri nakupu vozila iz tujine, kadar vozila sami neposredno ne kupujejo v tujini in to prepustijo raznim posrednikom, ki delujejo na domačem avtomobilskem trgu. Zelo hitro se namreč lahko zgodi, da so lahko pri izjemno »ugodnem« nakupu avtomobila vpleteni v kaznivo dejanje. Ne nazadnje se lahko za izjemno ugodnim nakupom motornega vozila skriva tudi prepoved razpolaganja z njim.
Prav tako želimo opozoriti, da se je z novelo Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT-C (Uradni list RS, št. 19/14 z dne 17. 3. 2014), ki je stopila v veljavo s 1. 4. 2014, višina dovoljenega gotovinskega plačila znižala iz 15.000 EUR na 5.000 EUR. Tako osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitve v Republiki Sloveniji, ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost 5.000 EUR.