Davčne blagajne le dodatno breme za gospodarstvo - sporočilo za javnost

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) pred današnjo obravnavo predloga zakona o davčnem potrjevanju računov v Državnem zboru ponovno opozarja, da davčne blagajne ne bodo bistveno pripomogle k zmanjšanju sive ekonomije in dela na črno, bodo pa dodatno obremenile gospodarstvo.

OZS namesto uvedbe davčnih blagajn predlaga znižanje davčnih stopenj, uvedbo davčnih spodbud v obliki olajšave »vsak račun šteje« in dvig davčne morale.

 »Obrtniki smo morali že julija 2013 kupiti posebne programe, ki onemogočajo brisanje računov, ki po naši oceni povsem zadostujejo. Davčnih blagajn pa ne bodo uporabljali šušmarji, tako da država s tem ukrepom ponovno kaznuje legalne obrtnike in podjetnike, ki plačujemo davke in prispevke. Smo tudi proti temu, da bodo kaznovani potrošniki, od katerih smo odvisni zlasti mali obrtniki in podjetniki, vezani na domači trg. Še več, s takšno kaznovalno politiko država potrošnike usmerja k šušmarjem, ki nam predstavljajo nelojalno konkurenco,« pojasnjuje predsednik OZS Branko Meh. OZS namesto uvedbe davčnih blagajn predlaga znižanje davčnih stopenj, uvedbo davčnih spodbud v obliki olajšave »vsak račun šteje« in dvig davčne morale.

V OZS ocenjujejo, da bo strošek nakupa in vzdrževanja davčnih blagajn od 1500 do 1800 evrov na leto, kar je za male obrtnike in podjetnike, ko so na robu preživetja, občutno preveč. Mnogi tako že razmišljajo o zaprtju dejavnosti in o delu na črno. Če napovedanega izplena po uvedbi davčnih blagajn ne bo, v OZS pričakujejo, da bo nekdo za to prevzel odgovornost.

Za vse, ki ne evidentirajo prometa ročno, so od 31. 1. 2015 obvezne elektronske davčne blagajne oziroma uporaba računalniških programov, ki onemogočajo brisanje računov. Edino Hrvati imajo trenutno takšne blagajne, ki so povezane neposredno z davčno upravo, druge evropske države pa šele uvajajo sistem, ki ga v Sloveniji že imamo (denimo Avstrija in Madžarska). V OZS se sprašujejo, zakaj neučakanost in spreminjanje sistema po manj kot letu dni, če še nismo uspeli izračunati dosedanjih ekonomskih učinkov elektronskih davčnih blagajn. Ob tem se poraja tudi vprašanje, kdo bo s prodajo davčnih blagajn zaslužil na račun gospodarstva.

Sosednja Hrvaška je po uvedbi davčnih blagajn resda pobrala več davkov, zlasti v gostinstvu, vendar je obenem znižala tudi davčne stopnje, in sicer za prodajo pijač s 25 na 13 odstotkov. Praksa tujih držav pa kaže, da uvedba davčnih blagajn ne vpliva bistveno na zmanjšanje sive ekonomije in dela na črno. Primer za to so Grčija, Švedska in Italija, kjer davčne blagajno imajo, vendar so davčne utaje še vedno velike.