Vajeništvo da, toda ne v breme delodajalcev

Na zadnji junijski seji Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so obrtniki in podjetniki razpravljali o ponovni vzpostavitvi vajeniškega sistema, ki po njihovem prepričanju ne sme postati novo breme delodajalcev. Obrtniki in podjetniki tako ne pristajajo na to, da bi z vajenci sklenili delovno razmerje in namesto države nosili stroške izobraževalnega procesa.

Predsednik OZS Branko Meh je uvodoma poudaril, da ne bodo pristali v vajeništvo, dokler država najprej ne uredi problematike regresnih zahtevkov. Slovenski delodajalci morajo namreč v primeru nesreče pri delu plačati enormne stroške, nezgode, ki so posledica male malomarnosti, pa sploh ne morejo zavarovati. Več o problematiki na: OZS na seji ESS predstavila rešitve za ureditev problematike regresnih zahtevkov.

Alojz Kovšca, obrtnik in državni svetnik, je menil, da mora OZS vztrajati pri tem, da se pri vajeništvu ne sklene delovnega razmerja z vajencem. »Delodajalci bi morali imeti poseben status v izobraževalnem procesu, država pa nanje nikakor ne sme prevaliti dodatnih bremen,« je še dodal Kovšca.

Obrtniki prav tako nasprotujejo tudi temu, da bi bili vajenci odrasle osebe.  Bojan Železnik, podjetnik, je pojasnil, da želi država na tak način zgolj polniti pokojninsko blagajno. »Po eni strani potrebujemo vajence, vendar si jih ne bomo upali zaposlovati. Visoko izobraženi delavci, ki so tudi dobro plačani, pa ne morejo v obratovalnicah vajencev učiti osnovnih veščin. Teh se morajo mladi naučiti v šoli. Nekdanji sistem vajeništva je dobro funkcioniral, zato bi ga bilo smiselno ponovno vzpostaviti,« je prepričan Železnik.

»Kovinarji si želimo boljši kader, ki bi prišel na trg dela. Že sedaj imamo učence na praksi v naših obratovalnicah, četudi stvari niso zgledno urejene. Pogrešamo tudi izobraževalni program za mentorje, od katerih je odvisno, česa se bodo mladi naučili,« pa je dejal kovinar Alojz Buček.

Po mnenju Bernarda Bucika, obrtnika, je nesprejemljivo, da bi delodajalci vajencem plačali za to, da jih naučijo novih znanj. »Delodajalci nosijo že odgovornost in stroške v primeru nesreče pri delu, kar ni majhen strošek,« je še menil Bucik.

Upravni odbor OZS je na koncu razprave sprejel sklepe, da je treba še pred uvedbo vajeništva urediti problematiko regresnih zahtevkov, da vajenec ni v delovnem razmerju in ima status dijaka, da se delodajalec v vajeniškem sistemu  obravnava kot izobraževalec, da se delovna doba vajencu lahko šteje kot vajencu, da so mentorji mojstri oziroma osebe z ustrezno poklicno izobrazbo, vajeništvo se lahko šteje v pokojninsko dobo. V Zavezništvu za vajeništvo mora biti tudi finančna konstrukcija za promocijo in izvedbo programa. Pri uvedbi vajeništva pa naj gre za obravnavo mladoletnih in ne starejših oseb.