S spremembami Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (v nadaljevanju Zakon) moramo zagotoviti enake možnosti za vse državljane. S tem bi se Slovenija približala ureditvam v drugih evropskih državah - nazadnje je tržno ureditev pred nekaj meseci sprejela Hrvaška. Izpolnili pa bi tudi sklepe, ki jih je sprejela Vlada RS ter priporočila Računskega sodišča RS in Javne agencije RS za varstvo konkurence. Da bi bilo to izvedljivo v praksi v novem Zakonu nujno potrebujemo opredelitev urgentnega prevoza, svobodne gospodarske pobude, možnost izbire za potrošnika, razmejitev med javnim in zasebnim, določitev nivoja kakovosti in  urejanje pokojnika na domu ter dopustiti čuvanje pokojnika v mrliških vežicah ob poslovitvi pred upepelitvijo in več kot samo en dan pred pogrebom, saj je to v nekaterih krajih praksa. Na nujne ureditve opozarja tudi Sekcija cementninarjev, kamnosekov in teracerjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (v nadaljevanju OZS). Stališče OZS je, da bi se morali, tako pogrebna kot kamnoseška dejavnost, v celoti izvajati v okviru proste gospodarske pobude, kot tržna dejavnost.

 

V večini občin imajo delno ali celotno tržno ureditev pogrebnih storitev

Po podatkih Odbora pogrebnih dejavnosti pri OZS je le v devetih občinah urejeno tako, da ima izključno pravico prvega prevoza iz bolnišnic javno podjetje, ki so večinoma nepotrebni. Računsko sodišče RS je v svojem poročilu leta 2014 ugotovilo, da se v 94 občinah (44,5 %) pogrebna in pokopališka dejavnost delno opravlja kot tržna dejavnost. V 30 občinah (14,2 %) pa se pokopališka in pogrebna dejavnost izvajata izključno kot tržna dejavnost. Po podatkih OZS sodelovanje poteka dobro in vedno v korist uporabnikov v vseh občinah, kjer so lokalne skupnosti opredelile pogrebne storitve tudi kot tržne, ponekod že 25 let. To je skladno tudi z ugotovitvami Računskega sodišča RS in Javne agencije RS za varstvo konkurence. Računsko sodišče RS v priporočilu navaja, zakaj mora biti pogrebna dejavnost tržna (st. 36, 38): "Opozarjamo na tveganje, da ureditev, ki omejuje izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti le na enega izvajalca na v naprej določenem območju in po cenah, ki so določene z občinskim pravnim aktom, ni v skladu s pravom Evropske unije."  

 

Nujne spremembe osnutka zakona: prosta gospodarska pobuda, potrošnik mora imeti možnost proste izbire, razmejitev med javnim in tržnim, učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona, opredelitev urgentnega prevoza, možnost urejanja pokojnika na domu  

 

Razmejitev med javnim in tržnim delom - da bi bil Zakon izvedljiv v praksi, da bi ga vsi enotno razumeli in da bi zagotovil vsem državljanom enake možnosti, je potrebna jasna ločnica med javnim in tržnim delom. V OZS zagovarjajo, da je treba opredeliti jasne minimalne standarde, ki bodo zagotavljali enak nivo kakovosti in sanitarne varnosti tako pri javnih kot pri zasebnih podjetjih. Konkurenčnost pa dokazano prinaša tudi izboljšanje storitev, saj trg spodbuja razvoj že 25 let. V Sloveniji na trgu danes deluje več kot 60 zasebnih pogrebnih podjetij.  

 

Učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona - določila zakona morajo biti zapisana tako, da bodo enotno razumljena in uporabljena v praksi. Vzpostaviti je treba enoten nadzor, kar ugotavlja tudi Računsko sodišče RS. Nadzora nad lokalnimi skupnostmi ne more vršiti lokalna skupnost sama, kot to predvideva predlog zakona.   

 

Opredelitev urgentnega prevoza - v osnutku Zakon opredeljuje pojem prvega prevoza pokojnika, kot vsak prevoz s kraja smrti do ohlajenih prostorov javne službe ali zdravstvene ustanove in se opravlja v okviru 24-urne dežurne službe. To je slovenska posebnost monopolne ureditve v devetih občinah, ki je druge države ne poznajo. Običajna praksa je ureditev tako imenovanega urgentnega prevoza, ki se izvaja po pozivu policije. Naročnik, ki je plačnik storitev, mora imeti možnost izbire. Pri interventnem prevozu je smiselna enotna ureditev na ravni države (npr. prometne nesreče), pri vseh drugih okoliščinah smrti je potrebno, da imajo plačniki storitev možnost izbire.  

 

Možnost urejanja in čuvanja pokojnika na domu – Ponekod po Sloveniji je praksa, da pokojnik leži doma do prevoza v mrliško vežico. V tem primeru se pokojnika uredi že doma in ni treba, da bi ga pred prevozom v mrliško vežico predhodno prevažali na urejanje v hlajene prostore.  Zato menimo, da bi pokojne, ki umrejo doma ali v domovih za ostarele, še vedno lahko urejali na kraju smrti in jih ni potrebno dodatno prevažati. Hkrati je potrebno dopustiti čuvanje pokojnika v mrliških vežicah ob poslovitvi pred upepelitvijo in več kot le samo en dan pred pogrebom.  

 

Na omejevanje konkurence opozarjajo tudi kamnoseki Področje kamnoseške dejavnosti bi že moralo delovati skladno s tržnimi mehanizmi. V praksi pa se kamnoseki srečujejo z vrsto omejitev posameznih javnih podjetij. Pri tem so na slabšem plačniki stroškov, saj nimajo možnosti izbire. V nekaterih javnih podjetjih mora plačnik storitve kupiti že vnaprej postavljen spomenik, ne da bi imel možnost izbirati med izvajalci, vrstami kamna itd. V sodelovanju z nekaterimi javnimi podjetji se kamnoseki srečujejo s situacijo, ko javno podjetje daje prednost enemu izvajalcu. Ponovno so na slabšem plačniki storitve, saj nimajo možnosti izbire.  

 

Konkurenčnost vodi v razvoj

Konkurenčnost je v Slovenijo vnesla vrsto sodobnih pristopov pri izvajanju pogrebne in pokopališke dejavnosti (prenos dobrih praks iz tujine). Da vlagajo v razvoj in napredek so dokazali s pripravo že petih kongresov, izvedbo izobraževanj in soorganizacijo 1. sejma pogrebne in pokopališke dejavnosti pri nas. Vsa ta leta zasebna podjetja z lastnimi sredstvi izboljšujejo opremo in vlagajo v razvoj te dejavnost.