Podizvajalci bodo ponovno ostali nepoplačani

Na včerajšnji seji Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (UO OZS) so obrtniki in mali podjetniki razpravljali o predlogu zakona o javnem naročanju, ki je škodljiv za podizvajalce, saj dopušča, da se bodo še naprej dogajale zgodbe Vegrada in SCT-ja o nepoplačanih podizvajalcih. Predlog zakona dovoljuje tudi oddajo ponudb po dampinških cenah.

Predsednik OZS Branko Meh je dejal, da je predlog zakona o javnem naročanju škodljiv za male obrtnike in podjetnike, ki nastopajo kot podizvajalci: »Iz predloga zakona so črtana vsa varovala, da bodo podizvajalci res poplačani, javno naročilo pa se bo še vedno lahko oddajalo po dampinški ceni, ne po ekonomsko najugodnejši ceni. Želimo, da naročnik podizvajalce direktno poplača, sicer bo ponovno prišlo do zlorab. Naši člani nas že pozivajo k protestom, če ministrstvo ne bo ustrezno popravilo predloga zakona.«

Tudi gradbinci so ogorčeni. Predsednik sekcije gradbincev pri OZS Zoran Simčič pravi, da  je predlog zakona preveč ohlapen in nepregleden. »Podizvajalci bi morali biti znani že pred oddajo prijave na razpis, sicer pride do manipulacij s podizvajalci. Nesprejemljivo je, da tisti, ki nastopa na javnih razpisih, nima delovne sile. Problem je tudi pri bančnih garancijah, saj te podjetnike izčrpavajo. Mi zastavljamo vse svoje premoženje za bančne garancije,« je pripombe gradbincev izpostavil Simčič. Gradbinci pričakujejo, da bo ministrstvo pripravilo tak zakon o javnem naročanju, ki bo sprejemljiv tudi za podizvajalce.

»S predlogom zakona se ne rešuje najbolj perečih problemov v sistemu javnega naročanja. Iz predloga zakona so namreč črtana varovala za poplačilo podizvajalcev, tako da se bodo še naprej dogajale zgodbe kot so Vegrad in SCT. Oddaja javnih naročil pod ceno pa je eden ključnih vzrokov za nepoplačilo podizvajalcev,« je poudarila Sabina Rupert, pravna strokovnjakinja pri OZS, članica skupine pri OZS, ki je pripravila pripombe na predlog zakona. »Glede na specifiko slovenskega trga javnih naročil javna naročila še vedno ne bodo bolj dostopna malim subjektom, javna naročila pa se še vedno lahko oddajo ob nepopolno zaprti finančni konstrukciji. Podizvajalci morajo dati garancijo, da bodo delo kakovostno opravili, naročniku pa ni treba dati garancije, da bo poplačal podizvajalce, kar je krivično,« je še prepričana Rupertova.

Javno naročilo se po mnenju Rupertove ne konča s sklenitvijo pogodbe z izbranim ponudnikom, temveč z njegovo izvedbo. Naročnik bi moral veliko bolj spremljati potek izvajanj investicije in skrbeti, da imajo izvajalci vse potrebne podatke za nemoteno delo, predvsem pa ves čas se obnašati kot dober gospodar. »Pri nas nihče ne odgovarja za malomarno pripravo razpisne dokumentacije, za malomarno spremljanje izvajanja investicije, za nepravilno vodenje postopka in lažne izjave. Kje so kazenske odgovornosti za takšna ravnanja javnih naročnikov?,« se še sprašuje Rupertova.

Dejstvo je, da javni naročniki nosijo enak del krivde za nepoplačila podizvajalcev kot sami izvajalci. Alojz Kovšca, državni svetnik, pričakuje, da bo država s tem zakonom uvedla tudi odgovornost naročnika. To, da bodo ostali mali podizvajalci ostali nepoplačani, države očitno ne zanima več.

Posnetek seje UO OZS