Osnovna izhodišča predloga zakona so naslednja:

• obvezna uporaba elektronskih naprav za izdajo računov (davčnih blagajn) za vse osebe, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju;
• v okviru definicije zavezanca je opredeljeno, da se za zavezance za izvajanje zakona ne štejejo dobavitelji - tujci, ki prodaja na daljavo in zavezanci, vključeni v sistem mini VEM v okviru DDV zakonodaje na ravni EU;
• v primeru nedelovanja elektronskih naprav je predpisana uporaba vezane knjige računov (VKR) in naknadno sporočanje podatkov o računu v dveh delovnih dneh;
• v primeru, ko ni mogoča vzpostavitev elektronske povezave s FURS (potrdilo o nezmožnosti vzpostavitve dostopa do spleta AKOS), je predpisana uporaba VKR;
• v primeru izpada elektronske povezave je predvidena izdaja računa z uporabo elektronske naprave in naknadno posredovanje podatkov o računu davčnemu organu v dveh delovnih dneh;
• določeno je PREHODNO OBDOBJE do 31. 12. 2017, v katerem se lahko zavezanci prosto odločijo o tem, ali bodo za izdajo računov uporabili elektronsko napravo z vzpostavljeno elektronsko povezavo s FURS ali VKR. Če se odločijo za uporabo VKR, je predpisana obveznost zavezancev do posredovanja podatkov o računu davčnemu organu v roku petih delovnih dni in prepoved kombiniranja uporabe elektronskih naprav in VKR znotraj enega poslovnega prostora (zavezanec se odloči po poslovnem prostoru kaj bo uporabljal); mogoča pa je kombinacija – v poslovnem prostoru elektronska naprava, na terenu VKR;
• kupec je dolžan prevzeti in zadržati račun ter ga ob pozivu nadzornega organa le temu tudi predložiti;
• predpisane so globe tako za zavezance, za razvijalce programske opreme, kot za kupce, ki ne ravnajo v skladu z določbami tega zakona;
• neobvezno izvajanje postopka potrjevanja računov po predlogu zakona je predpisano s 1. 12. 2015, obvezno izvajanje postopka potrjevanja računov pa je predpisano z 2. 1. 2016. V prehodnem obdobju bo omogočeno, da zavezanci postopoma preidejo na sistem potrjevanja računov.

S predlogom zakona je določeno tudi, da se kot podatek o računu davčnemu organu sporoča podatek o delavcu (davčna številka), ki izda račun, s čimer se zasleduje cilj odkrivanja in preprečevanja zaposlovanja in dela na črno, ter zagotavljanja pravilnega obračunavanja davkov in prispevkov iz dela.

Dodatna obrazložitev:

S predlogom novega zakona o davčnem potrjevanju računov bo predpisana obveznost izvajanja postopka potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju za davčne namene, določeni bodo zavezanci za izvajanje postopka potrjevanja računov in postopek potrjevanja računov, vsebina računa za namene izvajanja postopka potrjevanja računov, tehnične zahteve, obveznost prevzema izdanega računa pri gotovinskem poslovanju za kupca in nadzor nad izvajanjem zakona.

Trenutno so podatki o izdanih računih shranjeni na blagajni pri zavezancu, po uveljavitvi predlaganega zakona pa bo moral zavezanec, tj. vsaka oseba, ki dobavlja blago in storitve za plačilo z gotovino in ki mora v skladu s predpisi voditi poslovne knjige in evidence, pri gotovinskem poslovanju pred izdajo računa izvesti postopek potrjevanja računov. Vsak račun o dobavah blaga in storitev pri plačilu z gotovino bo morala pred izdajo kupcu potrditi FURS, za pridobitev potrditve pa bo moral zavezanec na FURS posredovati predpisane podatke o računu. Za izvedbo postopka potrjevanja računov bodo zavezanci smeli uporabljati le elektronske naprave, ki bodo v skladu z 38. členom ZDavP-2 in bodo hkrati izpolnjevale zahteve po tem zakonu. Zavezanec ne sme imeti in uporabljati elektronske naprave, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb, hkrati pa mora imeti elektronska naprava vzpostavljeno elektronsko (internetno oziroma GPRS) povezavo z informacijskim sistemom FURS in omogočati podpisovanje sporočil z namenskim potrdilom. Programska oprema ne sme omogočati izdajo nepotrjenih ali nepravilno potrjenih računov in mora zagotavljati evidentiranje  vseh izpisov kopij računov. Na kopiji računa se mora ob številki računa izpisati »kopija« in zaporedna številka kopije. Elektronska naprava ustvarja elektronsko podpisano XML datoteko s podatki o izdanem računu in jo pošlje na FURS. Informacijski sistem FURS preveri poslane podatke in pošlje elektronski napravi posebno enkratno identifikacijsko oznako računa, ki se izpiše na računu. Postopek traja manj kakor 2 sekundi. S takšnim postopkom FURS pred izdajo potrdi izdani račun. Enkratna identifikacijska številka računa, ki je izpisana na računu, dokazuje oziroma predstavlja potrdilo, da je račun ustrezno evidentiran na FURS. Predvideni so tudi primeri izdaje računov brez enkratne identifikacijske oznake računa v primerih napak pri elektronski obdelavi podatkov in nedelovanju internetne povezave.

Vsebina računa je s tem zakonom natančno predpisana in poleg podatkov na računu, ki se po veljavni zakonodaji o DDV in davčnem postopku zahtevajo kot obvezni podatki na računu, vsebuje še čas izdaje računa, oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računa, oznako načina plačila, enkratno identifikacijsko oznako računa in zaščitno oznako izdajatelja računa. Poleg navedenega bodo morali zavezanci za namene izvajanja postopka potrjevanja računov na FURS poslati tudi podatke o poslovnih prostorih, kjer se izdajajo računi. Podatke o poslovnih prostorih bo treba na FURS poslati enkrat, in sicer pred prvim pošiljanjem računa, ki se nanaša na poslovni prostor. V primeru spremembe poslovnega prostora bo treba po enakem postopku poslati spremenjene podatke o poslovnih prostorih. Navedena obveznost je potrebna zato, da je FURS seznanjen, kje oziroma v katerih poslovnih prostorih zavezanec izdaja račune pri gotovinskem poslovanju. Zavezanec vsakemu poslovnemu prostoru, v katerem izdaja račune pri gotovinskem poslovanju, z internim aktom dodeli oznako poslovnega prostora, ki je sestavni del številke računa. Na podlagi tega podatka bo FURS v primeru morebitnega nadzora ugotovil, kje je bil izdan račun. S tem se tudi zagotovi, da zavezanec uporablja le predpisane elektronske naprave in da se zagotovi učinkovit nadzor nad imetniki teh elektronskih naprav v primeru, ko se na podlagi prejetih podatkov vzpostavi sum o nepravilnosti poslovanja. Številka računa bo za namene tega zakona poleg zaporedne številke računa vsebovala tudi oznako poslovnega prostora in oznako elektronske naprave za izdajo računov. Zaporedna številka računa je po veljavnih predpisih o DDV obvezni podatek na računu, ki pa bo za namene tega zakona natančno predpisana.

FURS bo na svoji spletni strani objavil vzorec internega akta, ki ga bodo zavezanci lahko uporabili pri pripravi lastnih pravil za dodeljevanje zaporednih številk računov, popis poslovnih prostorov in dodelitev oznak poslovnim prostorom.

V okviru postopka potrjevanja računa FURS ne bo treba pošiljati vseh podatkov, ki morajo biti po predpisih o DDV navedeni na računu, ampak le naslednje podatke o računu: davčno številko zavezanca za izvajanje postopka potrjevanja računov; datum in čas; številko računa; oznako, ali je zavezanec identificiran za namene DDV; vrednost računa, osnove po vrsti davka ali dajatve, razdeljeno po davčnih stopnjah, in pripadajoči davek ali dajatev ter znesek oprostitev; vrednost za plačilo; davčno številko fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave; zaščitno oznako izdajatelja računa; davčno številko oziroma identifikacijsko številko za namene DDV kupca oziroma naročnika v primerih, ko so ti podatki v skladu z davčnimi predpisi navedeni na računu; številko prvotnega računa v primeru izvajanja postopka potrjevanja naknadne spremembe podatkov na računu.

FURS bo z uvedbo opisanega sistema hranil podatke o izdanih računih in pridobil možnost analitične obdelave podatkov o dejansko ustvarjenem prometu zavezancev pri gotovinskem poslovanju, primerjave teh podatkov z davčnimi obračuni, ugotavljanja zmanjšanja oziroma povečanja prometa, stornacije, primerjave podatkov s podatki o prilivih na transakcijske račune pri ponudnikih plačilnih storitev itd. Na tej podlagi bo FURS lahko opravljal ciljni nadzor in načrtoval nadaljnje ukrepe.

V primeru nezmožnosti povezave elektronske naprave zavezanca s centralnim informacijskim sistemom FURS (izpad internetne povezave, izpad centralnega informacijskega sistema FURS), bo zavezanec račun izdal brez povezovanja na FURS. Račun v tem primeru ne vsebuje enkratne identifikacijske oznake računa, ampak le zaščitno oznako izdajatelja računa. Predpisan bo postopek potrditve takega računa takoj, ko bo vzpostavljena povezava elektronske naprave zavezanca s centralnim informacijskim sistemom FURS. V primeru nedelovanja elektronske naprave (okvara, izpad električne energije) bo zavezanec račun izdal z uporabo vezane knjige računov v skladu z 31. a členom ZDavP-2. Izdane račune iz vezane knjige računov bo zavezanec naknadno potrdil na FURS, pri čemer bo predpisan postopek naknadne potrditve računa. 

Predvideni so tudi primeri, ko zavezanec izdaja račune pri gotovinskem poslovanju na območjih, kjer ni omogočena povezava na internet oziroma GPRS. Ti zavezanci bodo morali nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave s FURS dokazati s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Potrdilo bo veljavno eno leto od dneva izdaje, zavezanec pa bo moral za izdajo računov uporabljati vezano knjigo računov v skladu z ZDavP-2.

Zavezanec bo moral tako ob vsaki dobavi blaga in storitev za plačilo z gotovino izdati račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje in omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa, in ga izročiti kupcu blaga oziroma naročniku storitve. Račun bo moral izdati najpozneje ob prejemu gotovine. Kupec blaga oziroma prejemnik storitve pa bo moral hraniti račun neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega organa. 

Kupec bo lahko za vse račune, izdane prek elektronskih naprav za izdajo računov, preveril, ali so bili ti ustrezno prijavljeni davčnemu organu prek SMS sporočila ali na spletni strani FURS. Tako bo sistem omogočal dvojno kontrolo izdanih računov, prek nadzornega organa in kupca. 

Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona bo pristojen FURS. Če bo FURS v postopku nadzora ugotovil, da zavezanec krši določbe o izvajanju postopka potrjevanja računov, mu bo lahko z odločbo prepovedal opravljanje dejavnosti do odprave razlogov za prepoved. Pritožba na odločbo ne bo zadržala njegove izvršitve. 

Z namenom razbremenitve malih zavezancev, ki izdajajo le manjše število računov, bo FURS omogočil izdajanje računov s pomočjo aplikacije na portalu eDavki. Zavezanci bodo elektronsko napravo za izdajanje računov in programsko opremo lahko pridobili na trgu, lahko pa bodo namesto tega izdajali račune z uporabo navedene aplikacije. Za izdajanje računov z uporabo te aplikacije bodo morali zavezanci zagotoviti le internetno povezavo z FURS in elektronsko napravo, ki bo to omogočala. Ker tudi v tem primeru veljajo vsa pravila in obveznosti glede uporabe elektronske naprave za izdajo računov, bodo zavezanci tudi v tem primeru morali pridobiti namenski certifikat (ki bo brezplačen), sporočiti FURS podatke o poslovnih prostorih in izpolnjevati vse druge obveznosti, ki izhajajo z določb zakona.

Uvedba sistema potrjevanja vseh računov za davčne namene z uporabo elektronske naprave za izdajanje računov in opisanim postopkom potrjevanja računov pri vseh zavezancih, ki v Sloveniji poslujejo gotovinsko, bo obvezna s 1. januarjem 2018. Do takrat pa bo zavezancem omogočena prosta izbira med uporabo elektronske naprave za izdajanje računov in uporabo vezane knjige računov v skladu z ZDavP-2. Tako bo zavezancem olajšan prehod na sistem obvezne izdaje računov z uporabo elektronske naprave. Zavezanci, ki bodo v tem prehodnem obdobju uporabljali vezano knjigo računov, pa bodo morali podatke o tako izdanih računih naknadno (v roku petih delovnih dni) posredovati FURS s pomočjo aplikacije na portalu eDavki. Tudi za tako pošiljanje podatkov o izdanih računih Finančni upravi RS bo zavezanec moral uporabljati namensko potrdilo. Za izvajanje postopka potrjevanja računov iz vezane knjige računov se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo postopek potrjevanja računov, ki se izdajajo z uporabo elektronske naprave za izdajo računov. 

Za izvajanje predlaganega zakona bo treba v roku enega meseca od dneva uveljavitve tega zakona sprejeti tudi podzakonski predpis, ki bo natančneje urejal določene vsebine zakona. Hkrati bo treba spremeniti tudi Pravilnik o zahtevah za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter o vsebini, obliki načinu in rokih za predložitev podatkov. 

Uveljavitev zakona je predvidena naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, izvajanje postopka potrjevanja računov pa je obvezno od 2. januarja 2016 dalje. Samo izvajanje postopka potrjevanja računov in s tem izdaja računov v skladu s tem zakonom, pa bo mogoča že s 1. decembrom 2015. Z enomesečnim prehodnim obdobjem se želi zavezancem omogočiti lažji prehod na nov način izdajanja računov v skladu s tem zakonom.

Vir: MF