Malo gospodarstvo pričakuje realizacijo Zahtev slovenske obrti in podjetništva 2015

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je pripravila Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2015, ki jih bo Vladi in zainteresirani javnosti predstavila na Forumu obrti in podjetništva v petek, 5. junija, ob 11. uri, v Grand Hotelu Toplice na Bledu. OZS kot največja reprezentativna zbornica malega gospodarstva v Sloveniji pričakuje, da bo Vlada realizirala letošnje zahteve, saj te pomenijo konkretne predloge za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji. Zahteve so danes že objavljene tudi na spletni strani OZS.

»Želimo si, da nam Vlada tokrat prisluhne in skupaj z nami pomaga ustvari takšno poslovno okolje, ki bo omogočilo razcvet slovenskega gospodarstva. Samo v stabilnem in prijaznem poslovnem okolju bomo lahko zaposlovali, ustvarjali in bili konkurenčni. Vse rešitve, kako to doseči, pa so v obliki konkretnih predlogov zapisane v letošnjih Zahtevah obrti in podjetništva,« pojasnjuje Branko Meh, predsednik OZS. 

Med desetimi najpomembnejšimi Zahtevami 2015 so drugačna umestitev davčnih blagajn, drugačna ureditev povračila škode delodajalcev v primeru nesreče pri delu (regresni zahtevki), ustrezna obdavčitev nepremičnin z davkom na nepremičnine, razbremenitev stroškov dela, znižanje stroškov omrežnin, spremembe Zakona o delovnih razmerjih,  učinkovita izvršba in urejena insolvenčna zakonodaja za boljšo plačilno disciplino, celovita prenova sistema javnega naročanja, učinkovito črpanje evropskih sredstev in dostop do virov financiranja ter učinkovitejša ureditev sistema poklicnega izobraževanja v povezavi s premišljeno deregulacijo poklicev.

Letošnje Zahteve slovenske obrti in podjetništva so razdeljene na deset poglavij:

1. I.              SPODBUDNEJŠE DAVČNO OKOLJE

OZS zahteva zmanjšanje stroškov dela zaposlenih, ki izhajajo v veliki  meri iz visoke obdavčitve dela v nizkih dohodkovnih razredih. Če primerjamo slovenske dohodninske razrede z dohodninskimi lestvicami primerljivih držav, lahko ugotovimo, da slovenski davčni zavezanci s sorazmerno nizkimi dohodki (v primerjavi z njihovimi italijanskimi, avstrijskimi, nemškimi, poljskimi, češkimi in latvijskimi kolegi) prehitro zapadejo v visoko progresivno stopnjo dohodninske obdavčitve. Zaradi tega so stroški dela neprimerljivo višji v primerjavi z državami, s katerimi Slovenija konkurira na svetovnem trgu, njihove neto plače pa so sorazmerno nizke. Potrebne so tudi spremembe na področju davka na dodano vrednost, ki bodo naravnane spodbudno za ohranjanje in razvoj nekaterih dejavnosti, ki jih potrebujejo državljani ali so del kulturne dediščine ali pa so nepremišljeno obdavčene s previsoko, splošno stopnjo DDV. Pomemben vidik oživitve in spodbujanja nastajanja novih podjetij v teh časih predstavljajo tudi davčne olajšave, ki so še vedno preozko in prezapleteno opredeljene, zato delujejo  premalo stimulativno.

1. II.            DELOVNA RAZMERJA, POKOJNINSKI in ZDRAVSTVENI SISTEM

Sprejeta delovno socialna zakonodaja le delno rešuje zahteve glede segmentacije in fleksibilnosti trga dela, še vedno pa ostajajo nerešena vprašanja kot so dodatek na skupno delovno dobo, plačani odmor za malico, prevoz na delo, trije dnevi zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, ki bi šli v breme delavca (t.i. čakalni dnevi), nadomestilo plače v breme delodajalca, ko je delavec v bolniškem staležu, naj se skrajša iz 30 delovnih dni na 20 delovnih dni, določitev maksimalnega dopusta tudi za javni sektor, črtanje pravice do odpravnine ob upokojitvi, v času bolniškega staleža ali porodniškega dopusta naj regres ne bremeni delodajalca, ampak institucijo, ki v tem času izplačuje nadomestilo plače, zastaralni rok terjatev iz delovnega razmerja naj se določi na 2 leti.  

1. III.           ZA UČINKOVITEJŠO IZTERJAVO - ZA VEČJO PLAČILNO DISCIPLINO

Plačilna nedisciplina, s katero se srečujejo vsa podjetja, je za obrtna in mala podjetja zagotovo bistveno večji problem kot pri velikih podjetjih. Obrtna in mala podjetja so že pri sklepanju poslov praviloma zaradi svoje majhnosti in šibkosti v podrejenem položaju, kar se kaže tudi v tem, da jih ostali subjekti izsiljujejo z različnimi klavzulami, nepoštenimi dogovori, škodljivimi za obrtna in mala podjetja, ki na koncu ostanejo celo brez kakršnihkoli plačil.

1. IV.           ODPRAVA ADMINISTRATIVNIH OVIR

Vlada RS pospešeno načrtuje in spreminja pogoje za vstop v dejavnost. V okviru ukrepov prenove zakonodaje reguliranih dejavnosti in poklicev do 31. 12. 2015 načrtuje deregulacijo na področjih turizma, trgovine, pokopališko-pogrebne dejavnosti, gradbeništva, geodetske dejavnosti, nepremičninskega posredovanja, detektivske dejavnosti, dejavnosti šol vožnje, odvetništva, veterinarstva ter sociale. 

1. V.            SPODBUDNO POSLOVNO OKOLJE IN DOSTOP DO VIROV FINANCIRANJA

OZS zahteva, da se obrtno-podjetniški zbornični mreži nameni večja veljava v vseh zakonih in dokumentih, ki opredeljujejo podporno okolje za podjetništvo. Pri napovedani reorganizaciji izvajalskih institucij z namenom izboljšanja njihovega delovanja in podpornih storitev, povečanja učinkovitosti ter odpravljanja podvajanja pri izvajanju ukrepov pa OZS želi aktivno sodelovati in zahteva, da država izkoristi že obstoječo mrežo ter ji da večjo težo.

1. VI.           SIVA EKONOMIJA

Med najpomembnejšimi vzroki za to, da je obseg sive ekonomije v Sloveniji med razvitejšimi evropskimi državami med najvišjimi, so plačilna nedisciplina, neustrezna davčna politika, banke nezadostno kreditirajo gospodarstvo, tog trg dela, veliko število brezposelnih in nenazadnje premajhen in neučinkovit nadzor nad ilegalnimi dejavnostmi in subjekti. OZS še vedno vztraja pri zahtevi za uvedbo posebne davčne olajšave pri dohodnini za določene namene po načelu »vsak račun šteje«.

1. VII.         POMEN POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA

Pobuda za ponovno uvajanje vajeništva se uveljavlja v času, ko so se s prostovoljnim članstvom zmanjševale možnosti kakovostnega strokovnega in socialno-partnerskega sodelovanja zbornic na področju načrtovanja, programiranja in izvajanja nalog s področja izobraževanja. Ob tem so nujni sistemski in finančni podporni ukrepi (iz evropskih in nacionalnih virov), ki bodo ohranjali strokovno vlogo prostovoljnih zbornic pri izvajanju javnih pooblastil in povezanih nalog.

1. VIII.        ČEZMEJNO OPRAVLJANJE STORITEV

Čezmejno opravljanje storitev je še vedno administrativno zelo zahtevno, hkrati pa se od slovenskih podjetij, ki opravljajo storitve v sosednjih državah, zahteva upoštevanje visokih zakonskih standardov. Za tuja podjetja pa visoki standardi v Sloveniji ne veljajo.  OZS zato predlaga, da se predvsem na širšem gradbenem področju nacionalna zakonodaja uskladi oziroma spremeni do te mere, da bodo slovenska podjetja lahko brez posebnih prilagoditev opravljala storitve v sosednji državi.

1. IX.           VARSTVO OKOLJA

V Sloveniji je področje varstva okolja in ravnanja z odpadki pretirano regulirano, v prenekaterih primerih zahteva več kot opredeljujejo direktive in zakonodaja EU. Tak primer je obveznost pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za primere predelave nenevarnih lastnih odpadkov, čeprav Direktiva o odpadkih državam omogoča, da za tovrstne primere predpišejo samo vpis v seznam obdelovalcev lastnih nenevarnih odpadkov.

1. X.            UKREPI ZA POSAMEZNE DEJAVNOSTI

Zahteve za posamezne dejavnosti se nanašajo na ureditev položaja izdelovalcev izdelkov domače in umetnostne obrti, izboljšanje pogojev poslovanja za avtoprevoznike, lesarje, gostince, podjetja v pogrebni dejavnosti in različna storitvena podjetja.

V času Foruma se bo na Bledu, v čudovitem ambientu Vile Bled, odvilo tudi 13. državno cvetličarsko prvenstvo. Tekmovanje in razstavo organizirata Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri OZS ter JGZ Brdo.