Kaj se šteje za delo na črno in kakšne ukrepe lahko izreče inšpektor, če ugotovi, da nekdo dela na črno

Delo na črno je v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) opredeljeno zelo na široko. Prav tako se za delo na črno šteje opravljanje dejavnosti brez obrtnega dovoljenja.Obrtni zakon v 6. členu določa, da se pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.

Delo na črno ni le delo, ki ga opravlja posameznik brez vseh dovoljenj, pač pa gre za delo na črno tudi kadar:

• pravna oseba, samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba ali samozaposlena oseba, opravljajo dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nimajo z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu (med drugim tudi, če opravljajo regulirano obrtno dejavnost brez obrtnega dovoljenja);
• pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
• tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;
• pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu.

Če inšpektor ugotovi, da gre za delo na črno, zavezancu izda odločbo, s katero opravljanje takega dela prepove, poleg tega pa izreče globo. Za posameznika je globa določena v višini od 1.000 do 7.000 EUR, za registrirane subjekte pa od 2.000 do 26.000 EUR.

Od dela na črno je potrebno ločiti zaposlovanje na črno. Če povzamemo na kratko, za zaposlovanje na črno gre, kadar podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, z delavcem ni sklenilo pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, posledično pa delavca tudi ni prijavilo v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa tudi če omogoči delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela oziroma to napotnico uporabi za delo druga oseba.

Za inšpekcijski nadzor na področjih dela in zaposlovanja na črno so poleg Tržnega inšpektorata RS pristojni še drugi nadzorni organi (Inšpektorati, pristojni za področja prometa, kmetijstva, okolja, gozdarstva, energetike, prostora, zdravja, šolstva in športa ter notranjih zadev). Posameznike, ki opravljajo delo na črno in delodajalce, ki zaposlujejo na črno, pa od 18. 8. 2014 nadzoruje Finančna uprava RS.

Obrtna dovoljenja

Pravico do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register. 

Obrtno dovoljenje pa lahko pridobi tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje na podlagi 2. odstavka 9. člena Obrtnega zakona.

Obrtno dovoljenje je potrebno pridobiti za tiste obrtne dejavnosti, za katere je zahtevana ustrezna poklicna usposobljenost. Te dejavnosti so določene v Uredbi o obrtnih dejavnostih.

Področje izdaje in odvzema obrtnih dovoljenj zakonsko urejajo:

Uredba o obrtnih dejavnostih

Obrtni zakon

Novela zakona

Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru

Neuradno prečiščeno besedilo Obrtnega zakona

Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obr-Z običajno opravljajo na obrtni način

Seznam ustreznih srednješolskih izobraževalnih programov in nacionalnih poklicnih kvalifikacij za opravljanje posamezne obrtne dejavnosti