Davčne blagajne niso prava rešitev

Davčne blagajne, ki jih namerava vlada uvesti, niso prava rešitev za zmanjšanje sive ekonomije in dela na črno, menijo obrtniki in mali podjetniki. Prakse tujih države kažejo, da davčne blagajne ne prinesejo pravih učinkov, ampak pomenijo zgolj dodatno obremenitev gospodarstva.

Predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so zato na današnji novinarski konferenci namesto uvedbe davčnih blagajn predlagali znižanje davčnih stopenj, uvedbo davčnih spodbud v obliki olajšave »vsak račun šteje« in dvig davčne morale.

»Obrtniki smo morali že julija 2013 kupiti posebne programe, ki onemogočajo brisanje računov, ki po naši oceni povsem zadostujejo. Če pa želi Vlada sedaj uvesti še davčne blagajne, naj tokrat stroške za nakup in vzdrževanje nosi sama. Obvezne pa morajo biti za vse, ki poslujejo z gotovino, tudi za odvetnike in zdravnike denimo,« je stališče malega gospodarstva pojasnil predsednik OZS Branko Meh. Država po mnenju Meha s tem ukrepom krši tudi Socialni sporazum 2015-2016, v katerem ni predvidenih novih finančnih obremenitev gospodarstva, razen davka na nepremičnine. OZS zato predlaga rešitev v obliki posebne motivacijske davčne olajšave po načelu vsak račun šteje in zmanjšanje davčnih stopenj. »Dejstvo pa je, da davčnih blagajn ne bodo uporabljali šušmarji, ki delajo na črno. Država tako ponovno obremenjuje zgolj  tiste, ki že plačujemo davke in prispevke,« je še dodal Meh.

Sosednja Hrvaška je po uvedbi davčnih blagajn pobrala precej več davkov, zlasti v gostinstvu. Drago Delalut, podpredsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, je pojasnil, da je razlog za to nekje drugje: »Hrvaška je obenem znižala tudi davčne stopnje v gostinstvu, in sicer za prodajo pijač s 25 na 13 odstotkov. Če bi to storili pri nas, bi bil učinek podoben. Sicer pa na Hrvaškem kljub znižanim davčnim stopnjam po uvedbi davčnih blagajn beležijo upad gostinskih obratov za 12 odstotkov. Na Švedskem pa so po uvedbi davčnih blagajn zaprli kar 17 odstotkov gostinskih obratov, saj so tam davčne stopnje še višje kot pri nas«. Delalut ocenjuje, da bo strošek nakupa in vzdrževanja davčnih blagajn od 1500 do 1800 evrov na leto, kar je za male obrtnike in podjetnike občutno preveč.

Da čas krize ni primeren za nobeno korenito reformo, kjer so potrebna izdatnejša finančna sredstva s strani davkoplačevalcev in države, je menila Božena Macarol, davčna svetovalka pri OZS. »Na zmanjšanje sive ekonomije vplivajo zmerne davčne stopnje in spodbujanje davčne morale z zgledom, šele potem pride do preusmeritve dejavnosti na legalno področje. Potrebno je povečati zaupanje državljanov v državo, s čimer bi dvignili tudi davčno moralo in zmanjšali davčne utaje,« je še dodala Macarolova.

Praksa tujih držav kaže, da uvedba davčnih blagajn ne vpliva bistveno na zmanjšanje sive ekonomije in dela na črno. Primer za to so Grčija, Švedska in Italija, kjer davčne blagajno imajo, vendar so davčne utaje še vedno velike.

Posnetek novinarske konference si lahko pogledate na povezavi.