Nikar ne zamudite roka za odmero letnega dopusta

Tako kot je to veljalo že po starem Zakonu o delovnih razmerjih-ZDR od leta 2007 naprej, je tudi po novem Zakonu o delovnih razmerjih ZDR-1, ki velja od 12. aprila 2013, delodajalec skladno z 2. odstavkom 160. člena zakona dolžan delavce najpozneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

Delodajalec lahko to stori na klasičen način v pisni obliki in osebni vročitvi zaposlenemu, lahko pa ga obvesti tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Spregled te obveznosti pomeni kršitev zakona, zaradi česar delodajalca lahko po nepotrebnem doleti dokaj visoka globa, predvidena v 219. členu zakona, in sicer v višini od 750 do 2000 evrov za delodajalca-pravno osebo, kot tudi za s. p. oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 100 do 800 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe. Za manjšega delodajalca, za katerega se smatra tisti delodajalec, ki ne glede na statusno obliko, v kateri posluje, zaposluje 10 ali manj delavcev, pa grozi manjša, toda še vedno previsoka globa v višini od 200 do 1000 evrov.

Vsekakor kaže izpostaviti pomembno razliko med starim zakonom (ZDR) in novim zakonom (ZDR-1), ki se kaže predvsem v opredelitvi sorazmernega dela letnega dopusta.

Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer v obsegu 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. To pomeni, da mu ne pripada celoten dopust že po šestih mesecih neprekinjene zaposlitve.

Tudi pri tistih, ki se upokojujejo, velja sorazmernost za celo leto in ni več relevanten datum prenehanja pred 1. julijem. Po starem zakonu je bil na primer delavec, ki se je upokojil pred 1. julijem, upravičen do sorazmernega dopusta (in posledično do sorazmernega regresa), po novem pa sta navedeni pravici sorazmerni tudi v primeru upokojitve v drugi polovici leta. Takšna sorazmernost tekom celega leta velja tudi za primere prenehanja delovnega razmerja iz kakšnega drugega razloga.

Če pa delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

Pomembna sprememba, ki jo prinaša novi zakon, je tudi v tem, da ima delavec pravico izrabiti celoten letni dopust (ne le razliko nad dvema delovnima tednoma, kot je veljalo po starem ZDR), ki ni bil izrabljen v tekočem letu zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, primarno do 30. junija naslednjega leta, če pa to ni mogoče, pa se ta rok podaljša lahko celo do 31. decembra naslednjega leta.

Spodaj je pripet vzorec obvestila o odmeri letnega dopusta, ki je pripravljen na podlagi zakona in pa določbe 39. člena Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (KPOP), kar torej pomeni, da je ta vzorec v celoti uporaben za tiste delodajalce, ki pri svojem delu uporabljajo to kolektivno pogodbo. S tem v zvezi nikakor ne kaže spregledati dejstva, da ima KPOP od lanskega leta status razširjene veljavnosti in tako velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo skladno z zakonom obrtno dejavnost po veljavnih predpisih.

Seveda tozadevni presečni datum – 31. marec – ne velja za tiste primere, ko delavca zaposlimo po tem datumu. V takšnem primeru predlagamo odmero sorazmernega dopusta za tekoče leto že v sami pogodbi o zaposlitvi ali pa s pisnim obvestilom takoj po nastopu dela.

V zvezi z odmero dopusta kaže opozoriti še na to, da je določilo o načinu izrabe letnega dopusta ena od obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Poleg uvodoma pojasnjene globe zaradi spregleda obvestilne dolžnosti, pa delodajalca lahko doleti še višja globa, opredeljena v 16. točki 1. odstavka 218. člena zakona, ki je predvidena za primere, če delodajalec delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta v skladu z zakonom, zato priporočam, da se delodajalci s tovrstnimi obveznostmi temeljito seznanijo in resno upoštevajo naša opozorila.

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.