Povračilo škode naj se omeji

V zadnjih letih predstavlja velik problem odškodninska odgovornost delodajalcev v zvezi z regresnimi zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ko pride do nesreče pri delu zaradi neupoštevanja predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu.

V OZS poudarjamo, da je takšna odgovornost delodajalca do neke mere še sprejemljiva, če delodajalec krši predpise namenoma ali iz hude malomarnosti, v primerih, ko pa je vzrok za poškodbo na strani delavca ali v primerih male malomarnosti pa nikakor ne. Še posebej je sporna odškodninska odgovornost delodajalca v primerih, ko ima izpolnjene vse obveznosti, ki mu jih narekuje zakonodaja, do nesreče pa pride iz razlogov, ki so na strani delavca.

Vsekakor se tudi v OZS strinjamo, da mora delodajalec postoriti vse za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, skladno z zahtevami veljavne zakonodaje, ki je sicer s številnimi podzakonskimi predpisi po našem mnenju prenormirana (delodajalec mora pri posameznih dejavnostih poznati po deset pravilnikov in uredb). Kljub temu pa delodajalec seveda absolutne varnosti pri delu delavcem ne more zagotoviti.

»Zagotovo sporni pa se nam zdijo primeri, ko je stopnja krivde delodajalca nižja, torej, ko škodni primer nastane zaradi malomarnosti. Še posebej v primeru male malomarnosti menimo, da bi morala biti odškodninska odgovornost delodajalca v primeru regresnih zahtevkov zavodov, zakonsko limitirana. Tovrstnih rizikov delodajalec ne more zavarovati, četudi si to želi« je poudaril predsednik OZS Branko Meh.  

Odškodninska odgovornost delodajalca je še posebej problematična v kolikor posluje v statusni obliki samostojnega podjetnika posameznika (s.p.), saj le-ta odgovarja za obveznosti iz naslova poslovanja z vsem svojim osebnim premoženjem. Tako lahko manjšim podjetjem visoki odškodninski zahtevki resno ogrozijo poslovanje ali celo obstoj podjetja, kar lahko pomeni ne le njegov podjetniški ampak tudi osebni propad kot tudi to, da zaradi propada podjetja ostanejo brez službe in socialne varnosti tudi zaposleni.

OZS je predlagala, da se omeji višina regresnega zahtevka v primerih, ko do škodnega dogodka pride zaradi male malomarnosti. Menimo, da bi bila predlagana ureditev konsistentna, saj bi zakonodaja še naprej omogočala, da se od delodajalca zahteva povračilo celotne škode, če bo škodni dogodek nastal zaradi opustitve, ki je posledica naklepa.  

Odločitev ESS je bila, da delodajalska stran pripravi nov predlog rešitev in ga ponovno predstavi na seji ESS.  

ESS je podprl tudi Predlog zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, s katerim se bo uresničila tudi ena od Zahtev slovenske obrti in podjetništva iz leta 2014; in sicer, da se bo delovna dovoljenja za tujce pridobivalo na Upravnih enotah, ki izdajajo tudi dovoljenja za prebivanje tujca v Sloveniji. S tem bodo odpravljeni nepotrebni stroški in administrativne ovire pri pridobivanju dokumentacije, saj se preverjanje delodajalca in delavca ne bo izvajalo dvakrat.