Davčne blagajne ne bodo zajezile sive ekonomije

Na nujni seji Odbora za finance in monetarno politiko je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh predstavil stališče OZS glede uvedbe davčnih blagajn. »V OZS ne podpiramo davčnih utaj, želimo, da podjetja delujejo transparentno, vendar pa naj država na drugi strani podjetjem omogoči normalne pogoje za poslovanje in zaposlovanje« je poudaril Branko Meh. v nadaljevanju si oglejte stališče OZS glede uvedbe davčnih blagajn.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ponovno poudarjamo, da si že vrsto let prizadevamo za zmanjšanje sive ekonomije. V zvezi s to problematiko smo podali številne pobude pristojnim nadzornim organom (davčna inšpekcija, inšpekcija za delo, tržna inšpekcija,...), pa tudi predloge glede ustreznih zakonskih rešitev (zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno,…). Pri reševanju problematike sive ekonomije oziroma davčnih utaj se zavzemamo za upoštevanje naslednjih kriterijev:

• da se davčni nadzor in druge oblike nadzora enako intenzivno opravljajo nad vsemi oblikami sive ekonomije oziroma davčnih utaj,
• da se uveljavijo takšne zakonske rešitve preprečevanja davčnih utaj, ki pomenijo čim bolj celovito rešitev problema,
• da se nekatere parcialne rešitve, ki posegajo le na določen segment davčnih utaj in ki so zaradi specifičnosti posameznih dejavnosti sicer potrebne, ne koncentrirajo na en sam segment zavezancev, ampak da se sprejemajo ustrezne parcialne rešitve predvsem za tiste segmente, ki so bili do sedaj praktično izvzeti iz nadzora,
• da se uveljavljajo takšne rešitve, ki so z vidika dodatnih administrativnih ovir in stroškov sorazmerne z njihovimi pričakovanimi učinki.

Ukrep obvezne uporabe davčnih blagajn je izrazito parcialni ukrep, ki posega le na področje registriranih dejavnosti. Ta ukrep torej ne rešuje problema davčnih utaj, ki se izvajajo v obliki neizdajanja računov, predvsem pa ne rešuje problema davčnih utaj v dejavnostih, ki niso registrirane ali pri katerih registracija ni potrebna.

Pri tem velja poudariti, da se davčni nadzor že sedaj manj pogosto izvaja v tistih dejavnostih, pri katerih prevladuje neizdajanje računov (poleg nekaterih obrtnih dejavnosti so to še zasebno zdravstvo, zobozdravstvo, odvetništvo, dopolnilna dejavnost na kmetijah, pomoč v gospodinjstvu, čuvanje otrok in podobno, predvsem pa številne neregistrirane dejavnosti).

Na OZS smo kot primeren ukrep, ki bi celovito posegel na področje sive ekonomije in davčnih utaj, ministrstvu za finance že predlagali sistem obdavčenja dohodkov fizičnih oseb, ki smo ga poimenovali »vsak račun šteje«. Ta sistem obdavčenja ne bi temeljil na prisili, pač pa na motiviranju fizičnih oseb, da svoje prihodke trošijo le pri tistih ponudnikih, ki za opravljeno storitev oziroma dobavo izdajo račun. S tem bi se bistveno zmanjšale davčne utaje tako pri neregistriranih dejavnostih, kot tudi pri registriranih. Zahteva potrošnikov, da ponudnik storitve oziroma blaga izda račun, bi povzročila, da se tisti subjekti, ki opravljajo neregistrirano dejavnost, registrirajo in izdajajo račune, posledično pa plačujejo davke in prispevke. S tem pa bi se pomembno zmanjšalo tudi število nezaposlenih, saj je splošno znano dejstvo, da je med t.i. iskalci zaposlitve veliko oseb, ki delajo oziroma opravljajo dejavnost na črno.

Glede na to, da ocenjujemo, da so dosedanje virtualne davčne blagajne ustrezne, pomenijo davčne blagajne dodatne stroške tako za zavezance kot za državo. Davčne blagajne ne predstavljajo le dodatne finančne obveznosti oziroma ovire za poslovanje zavezancev, temveč so povezane s povsem praktičnimi problemi:

• dostop do interneta v nekaterih delih države še vedno ni razpoložljiv,
• uporaba davčne blagajne v vseh tistih dejavnostih, ki niso vezane na poslovni prostor, v katerega se lahko naprava fiksno namesti, pač pa se opravljajo na terenu (npr. taksisti, dimnikarji, serviserji, pleskarji, vodoinštalaterji in številne druge dejavnosti, ki se opravljajo izven   poslovnih     prostorov zavezanca) predstavlja tehnični problem. Zavezanci, ki opravljajo svojo dejavnost na terenu, si bodo namreč morali zagotoviti brezžično povezavo z internetom in s seboj po terenu prenašati ustrezno strojno opremo za izdajo računov (npr. printer za tiskanje računov).

Predlogi OZS:

• k reševanju problematike sive ekonomije in davčnih utaj naj država pristopi celovito, v okviru tega pa naj upošteva naš predlog za uvedbo sistema obdavčenja fizičnih oseb, poimenovan »vsak račun šteje«,
• ocenjujemo, da so dosedanje virtualne davčne blagajne ustrezne, zato naj stroške uvedbe davčnih blagajn, vključno s stroški nabave potrebne strojne opreme pri zavezancih, v celoti financira država oziroma naj jih da subjektom v brezplačen najem. Obrtniki in podjetniki so morali že leta 2013 sami pokriti stroške nakupa posebnih programov, ki onemogočajo brisanje računov. Sedaj pa bi morali ponovno  nositi stroške nakupa davčnih blagajn, kar je v trenutnih kriznih razmerah še dodatna obremenitev  za gospodarstvo,
• država naj poišče ustrezno rešitev za zavezance, katerih dejavnost se opravlja na terenu in jim zagotovitev brezžične povezave z   internetom in prenosne opreme za izdajanje računov preko davčne blagajne pomeni resen tehnični in finančni problem,
• obvezne morajo biti za vse, ki poslujejo z gotovino (tudi za zdravnike in odvetnike denimo),
• uvedba »pravega« pavšala, ki ne povzroča tako visokih dodatnih stroškov (ni stroškov nadzora in visokih stroškov za programe) ter za   podjetja zmanjšuje administracijo država pa bi lahko tako celo pobrala več,
• potrebna je prevzgoja ponudnikov in potrošnikov, dvig davčne morale in davčne spodbude.

OZS vladi predlaga, da se loti reševanja problemov na sistemski (vzročni) način in ne na posledični. To pomeni zmanjševanje glavnih vzrokov za davčne utaje:

• Previsoke davčne stopnje,
• Prezapletena davčna administracija,
• Previsoki prispevki zaposlenih,
• Dragi pogoji poslovanja (standardi, certifikati, dovoljenja…)
• Ni nagrad za davčno korektne zavezance (uvedba bonitetnih razredov, vsak račun šteje..),
• Pomanjkanje dobrega zgleda države o skrbnem upravljanju davkoplačevalskega denarja – nujna transparentnost upravljanja s proračunskimi sredstvi.

Vlada RS z argumenti za uvedbo davčnih blagajn kot izhaja iz Akcijskega načrta za uvedbo davčnih blagajn Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ni prepričala. Vlada je le omenila, da bo potrebovala nove tehnologije in kadre za dodatni nadzor, ni pa razkrila vseh potrebnih stroškov, ki jih bo imela z uvajanjem sistema davčnih blagajn (za strežnik, dodatne zaposlitve, izobraževanje,…). Vlada tudi ni razkrila dejanskih stroškov, ki bi jih imeli davčni zavezanci ob uvedbi davčnih blagajn (npr. zagotovitev povezave z internetom na vsakem prodajnem mestu, cena 3 evri mesečno je nerealna, izobraževanje za uporabo davčnih blagajn, ki je lahko dražje od stroška za nakup blagajne ni upoštevan,…).

Predlagamo, da Vlada pripravi analize, s katerimi bo ovrgla (potrdila) ugotovitve razvitejših držav, da siva ekonomija in davčne utaje nista neposredno povezane s previsokimi stopnjami davkov zlasti v nižjih dohodkovnih razredih, na kar sicer kažejo trenutne znanstvene raziskave (študije Vlad, znanstveni in strokovni članki na spletu). Vlada naj pridobi tudi realne podatke o učinkih uvedbe davčnih blagajn, predvsem pa naj dokaže neto pozitivne učinke uvedbe davčnih blagajn v državah, ki jih jemlje za zgled pri uvedbi davčnih blagajn.

Vlada naj z učinkovitimi ukrepi zagotovi odkrivanje, nadzor in sankcioniranje sivo-črno ekonomije, korupcijo in nespoštovanje načela obdavčitvepo svetovnem dohodku (vsi dohodki, ne glede na to, kje so ustvarjeni, so obdavčeni v SLO, vendar ni učinkovitega nadzora in povratnih informacij davčnim zavezancem, da se to načelo učinkovito izvaja).

Vlada naj prouči možnost boljše motivacije občanov za sodelovanje pri davčnem nadzoru - zahteve za izdajo računov za blago in storitve - brez represivnih metod, ampak z olajšavami - npr. vsak račun šteje.

Menimo, da davčne blagajne ne bi bistveno vplivale na zmanjšanje neevidentiranega prometa in na upad sive ekonomije, če bodo davčne stopnje še vedno previsoke. Primer za to so denimo Italija, Grčija in Švedska. Davčne utaje na Švedskem so zaradi previsokih davkov ene najvišjih v EU. Na drugi strani pa imamo države, kot so Avstrija, Nemčija , Švica, kjer davčnih blagajn nimajo, vendar pa je prav v teh državah stopnja sive ekonomije med najnižjimi v Evropi. Eden od razlogov zakaj v Avstriji ni davčnih blagajn je tudi zaupanje v gospodarstvo.

Uvedba davčnih blagajn zagotovo nima pomembnega vpliva na zmanjšanje sive ekonomije, kar nam pokaže 10-letno povprečje obsega sive ekonomije v državah EU z uvedenimi davčnimi blagajnami, kjer se ta giblje od 25 do 40% BDP. Po nam dostopnih študijah se pri nižji davčni stopnjirelocirajo poslovne aktivnosti s področja sive ekonomije v legalno ekonomijo (vzgoja, dvig davčne morale, spodbude).

Nenazadnje davčne blagajne davčnih navad ne bodo izboljšale. Za to je potrebna prevzgoja ponudnikov in potrošnikov, dvig davčne morale in davčne spodbude. V praksi se namreč še vedno pogosto dogaja, da potrošniki silijo obrtnike in podjetnike, da jim prodajo storitev ali produkt brez računa in posledično po nižji ceni. Če obrtnik in podjetnik želi imeti posel, potem je na to primoran pristati. Gre torej za začaran krog, zato je ključno ozaveščanje tako ponudnika kot kupca.