- opredeljen pojem „standardni rezervoarji“ (iz Direktive Sveta 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije) je potrebno razlagati tako, da se ne izključuje  rezervoarjev, ki so trajno pritrjeni na gospodarska vozila in namenjeni za njihovo neposredno oskrbo z gorivom, kadar je te rezervoarje vgradila druga oseba, in ne proizvajalec, če ti rezervoarji omogočajo neposredno uporabo goriva tako za pogon navedenih vozil kot – kjer je to primerno – za delovanje hladilnih in drugih sistemov med prevozom. Ta opredelitev pojma je izredno pomembna za vse avtotransporterje, ker so v Nemčiji praktično dnevno neupravičeno plačevali globe zaradi svoje konstrukcije vozil.

(sodba je objavljena na spletni strani: http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=157485&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=311841 )

 

- zavrnjeno določanje cene prevozov, ki ne sme biti nižja od najnižji stroškov poslovanja na način, kot so ga opredelili v Italiji.  Zadeva je sporna zaradi sestave organa, ki je to ceno določal. To so bila v pretežni meri prevozniška združenja in je bilo zadevo razumeti kot kartelno dogovarjanje oblikovanja cene prevozov. (sodba je objavljena na spletni strani: http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=157343&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=311912 )