Evropska komisija je 6. 12. 2011 sprejela sporočilo o prihodnosti sistema davka na dodano vrednost. V njem so zajete osnovne značilnosti novega sistema DDV ter prednostni ukrepi za enostavnejši, učinkovitejši in zanesljivejši sistem DDV v EU. Eden izmed ciljev novega sistema DDV je, da mora biti prijaznejši podjetjem, saj bi enostavnejši in preglednejši sistem zmanjšal administrativna bremena podjetij in spodbudil čezmejno trgovino, kar bo prispevalo h gospodarski rasti.

 

V svoji pobudi o poenostavitvi obračuna DDV v okviru pavšalne obdavčitve samostojnih podjetnikov in mikro družb se opiramo na sporočilo Evropske komisije, zato zanje predlagamo pavšalen način obdavčitve tudi na področju DDV. Kljub obvezni identifikaciji za DDV bi samostojni podjetniki in mikro družbe plačevali DDV pavšalno, in sicer tako, da bi od obračunanega DDV od obdavčljivega prometa blaga in storitev odšteli pavšalno priznan vstopni DDV (po zgledu pavšalnega nadomestila kot ga imajo kmetje).

 

Koristi od pavšalne obdavčitve na področju ugotavljanja osnove za dohodke iz dejavnosti in osnove za DDV bi imeli oboji - samostojni podjetniki in mikro družbe ter država, saj bi bilo manj administriranja, poročanja, s tem pa bi bilo tudi lažje zagotavljati davčni nadzor na eni strani in večjo davčno varnost na drugi strani. Samostojni podjetniki in mikro družbe bi imeli manjše stroške računovodstva, poslovne knjige bi lahko vodili v skladu s svojimi poslovnimi potrebami (za poslovno odločanje in komunikacijo s poslovnim okoljem), ne pa pretežno za davčne potrebe. S tem bi se občutno zmanjšale kazni za nepravilno vodene poslovne knjige, saj bi bilo dosti enostavneje zagotoviti pravilne podatke za davčni obračun. Samostojni podjetniki in mikro družbe bi tako lahko več energije usmerili v poslovno okolje, raziskave in razvoj – torej v vse tiste dele poslovnega procesa, ki ustvarjajo dodano vrednost.

 

Zato pozivamo vlado, da na smiselno enak način, kot je bilo ob spremembi zakona od dohodnini in spremembi zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (možnost pavšalne obdavčitve do 100.000 evrov in priznani normirani stroški v višini 80%), uredi pavšalno plačevanje davka na dodano vrednost, ki ga poznajo tudi nekatere države članice Evropske unije.