Minimalne razlike med prihodki in gotovino v blagajni

S strani sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri OZS smo na naslov Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) posredovali vprašanje, kako bodo postopali inšpektorji, ki bodo pri nadzoru blagajniškega poslovanja ugotovili razliko v blagajni le nekaj deset centov do npr. nekaj € oz. ali imajo inšpektorji kakšne usmeritve, da v takih primerih zavezanca le opozorijo in ne izrekajo globe za prekrške.

Kot razlog nastanka možnih minimalnih razlik v blagajni smo navedli, da kakšna stranka teh nekaj centov pusti prodajalcu oz. obratno, če prodajalec nima drobiža za vračilo, nikakor pa razlika ne izhaja zaradi neizdajanja računov.

Odgovor:

Kot že sami navajate, bo FURS v oktobru in novembru povečala aktivnosti nadzorov pri svečarjih, cvetličarjih, vrtnarjih in vulkanizerjih, kar je to bilo napovedano tudi v javnosti. V okviru teh nadzorov se bodo opravljali tudi nadzori blagajniškega poslovanja in izdajanja računov.

V skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi - SRS 22.13 mora zavezanec voditi pomožne poslovne knjige, kamor spada tudi blagajna. Blagajna, ki se vodi na prodajnem mestu, oz. gotovina se mora ob zaključku blagajne ujemati z izdanimi računi oz. drugo verodostojno knjigovodsko listino (npr. listina o menjalnem denarju ipd. …), v nasprotnem primeru (tudi če je razlika minimalna) gre za nepravilnost oz. kršitev materialnega predpisa in posledično za prekršek.

V primeru ugotovitve prekrška, uradna oseba, ki odloča o prekršku, ravna v skladu z Zakonom o prekrških (ZP-1). Ukrepi, ki se večinoma v postopkih o prekrških izrečejo so opomin, globa in opozorilo.

ZP-1 je skozi procesni institut »prekršek neznatnega pomena« vpeljal oportunitetno načelo, po katerem se pooblaščena uradna oseba na podlagi 3. alineje četrtega odstavka 51. člena ZP-1 lahko odloči, da ne bo izdala odločbe o prekršku, če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo na to, da postopek ne bi bil smotrn.

Glede vprašanja, kako bi v nadzoru postopali v takšnih primerih, pa pojasnjujemo, da morajo pooblaščene uradne osebe, ki vodijo in odločajo v prekrškovnih postopkih, v katerih so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekršku, izvesti prekrškovni postopek. Prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku oz. podal obdolžilnega predloga, če iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni prekršek ali če ni dokazano, da je prekršek storil kršitelj, ali, če je pregon zastaral, ali so podani drugi razlogi, ki izključujejo pregon, ali če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn.

Za prekršek neznatnega pomena se šteje prekršek, pri katerem sta navedena pogoja izpolnjena kumulativno in sicer:
-    prekršek je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Gre za okoliščine, ki so lahko subjektivne ali objektivne narave in zmanjšujejo težo prekrška ter
-    pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica ali je ta neznatna.

V primeru prekrška neznatnega pomena ima pooblaščena uradna oseba tudi možnost, da namesto izreka sankcije kršitelja samo opozori, v kolikor oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Glede na to, da je prekrškovni organ skladno z ZP-1 ne sme obdelovati osebnih podatkov iz evidence opozoril, je ta ukrep v primerjavi z odločitvijo za neizdajo odločbe nekoliko blažje narave, saj izrečenega opozorila posledično ne moremo šteti kot predobravnavanost kršitelja.

Iz opisanega lahko zaključimo, da je postopanje v posamezni zadevi odvisno od okoliščin posameznega primera, zato enoznačne usmeritve, kako odločati v primeru ugotovitev razlik v blagajni do 1 €, pooblaščenim osebam s strani FURS niso dane.

Vir: odgovor FURS številka 061-131/2014 -01311-10 z dne 27. 10. 2014