Po uveljavitvi predpisa v začetku tega leta so se predvsem mikro in mala podjetja pričela soočati z velikimi težavami zaradi višjih stroškov komunalnih storitev. Vodomerne priključke so namreč vgrajevali takrat, ko pravilnik in uredba še nista veljala, nihče pa jih ni opozoril, da bo velikost vodomernih priključkov vplivala na višino fiksnega dela stroška omrežnine oz. kanalščine. 

 

Samostojni podjetnik, ki opravlja dejavnost žagarstva in montaže in ima zaradi zahtev požarne zakonodaje hidrantno mrežo, je pri mesečni porabi vode 47m3 prej plačeval 220 EUR, po uveljavitvi uredbe pa ob približno enaki porabi vode kar 920 EUR. Podobnih primerov je v Sloveniji po oceni OZS še vsaj 30 tisoč.

 

Iz izračunov OZS je razvidno, da so trenutno veljavni faktorji omrežnine neenakomerno porazdeljeni in obremenjujejo predvsem manjše porabnike, ki imajo vodomere v premeru od 50 do 200 mm. Porabnikov vode se na ta način gotovo ne spodbuja h gospodarnejši porabi vode, ki ni le tržni proizvod, ampak dobrina, s katero je potrebno skrbno ravnati. OZS zato zahteva drugačno in pravičnejšo obračunavanje stroškov omrežnine. Kot merilo naj se upošteva dejanske količine porabljene vode, ne pa zmogljivosti vodovodnega priključka in vrednosti infrastrukture v posamezni občini. 

 

OZS si je sicer že v letu 2011 v času priprave nove uredbe prizadevala za predpis, ki bi na pravičen način predpisal podlago za obračunavanje stroškov. Že tedaj so namreč njeni izračuni pokazali, da bo uveljavitev nove uredbe zvišala cene komunalnih storitev za številne obrtnike in podjetnike, ki so v kriznih časih že tako ali tako primorani krčiti stroške poslovanja. Opozorila tedanjemu resornemu ministrstvu so bila žal preslišana.