»Nezgode, ki nastajajo zaradi obratovanja kurilnih naprav, so posledica nevednosti in tudi malomarnosti, saj bi jih s preventivnimi ukrepi lahko preprečili. V zadnjih letih je vse bolj pogosto tudi ogrevanje na trdno gorivo (polena, peleti, sekanci), kar je povezano s kakovostjo zraka. Slovenija je bila s strani Evropske unije tako že večkrat opozorjena na prekoračitve dovoljenih mejnih vrednosti, ki so najbolj pogoste ravno v času kurilne sezone. Zato je kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave treba na sezono pripraviti, zagotoviti redno vzdrževanje med samim obratovanjem in jih pravilno uporabljati,« opozarja predsednik Sekcije dimnikarjev pri OZS Simon Dovrtel. In obenem dodaja, da je zaradi žledoloma les vlažen in slabše kakovosti ter kot tak neprimeren za kurjenje.    

 

Sekcija dimnikarjev je z namenom preventive pripravila nekaj koristnih napotkov za uporabnike kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav  

 

Emisije prašnih delcev PM10  

 

Zaradi povečane porabe lesa za ogrevanje je velik izziv, kako zagotoviti kakovost zraka v državah Evropske unije. Kakovost zraka je ena izmed pomembnih človekovih pravic, zapisanih tudi v mednarodnih pogodbah in konvencijah. V kolikor posamezna država (članica EU) kriterijev ne izpolnjuje, EU uvede postopek, ki ima za državo tudi finančne posledice. Kurilne naprave na trdno gorivo morajo na prvem mestu biti preizkušene, imeti znane lastnosti in znane emisije, prav tako pa morajo biti pravilno vgrajene. Za preprečevanje prekomernih emisij prašnih delcev je treba zagotoviti kakovosten in ustrezno sušen les (polena, sekanci, peleti), zagotoviti pogoje za pravilno zgorevanje ter redno izvajati dimnikarske ter tudi servisne storitve.  

 

 

Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav, ki je bil sprejet lani, določa, da je za obstoječe kurilne naprave, ki so vgrajene v bivalni prostor in so odvisne od zraka v prostoru, treba zagotoviti dodatni varnostni ukrep. Poleg tehničnih zahtev je treba do 1. 1. 2017 vgraditi javljalnik ogljikovega monoksida, ki v skrajnem primeru lahko opozori na izhajanje nevarnih plinov iz kurilne ali dimovodne naprave v prostor. Javljalnik ogljikovega monoksida pa nikakor ne more nadomestiti rednih preventivnih storitev dimnikarske službe.  

 

Menjava ali prenova peči, dimnika ali celotnega ogrevalnega sistema  

 

Če ste poleti kupovali novo peč, vgrajevali nov dimnik ali menjali celoten ogrevalni sistem in se pred nakupom niste posvetovali z dimnikarsko službo, ki bi ocenila ustreznost izbrane naprave in pogojev za obratovanje, je zdaj skrajni čas, da dimnikarja o menjavi obvestite. Dimnikar mora opraviti obvezen prvi pregled, pri katerem preveri, ali je nova naprava vgrajena v skladu s tehnično dokumentacijo in predpisi ter jo vpiše v evidenco kurilnih naprav.  Za nadaljnje preglede bo potem skrbelo dimnikarsko podjetje. Če naprava ni prijavljena, ne sme obratovati niti nihče ne more skrbeti za njeno pravilno delovanje in redne preglede.  

 

Če se menjave/sanacije/vgradnje peči ali katerega koli dela lotevate šele zdaj, se prej posvetujte z dimnikarjem. Dimnikarska služba bo položaj na terenu pregledala in vam v t.i. predhodnem mnenju posredovala potrebne usmeritve tako za izvedbo sanacije kot tudi nove vgradnje. Poskrbite, da bo nova naprava (peč, dimnik itd.) vgrajena skladno z navodili proizvajalca in tehničnimi predpisi oz. da je na mestu vgradnje izdelana skladno s pravili stroke, tako da omogoča dostop za uporabo, vzdrževanje, popravila itd., da ima zagotovljen ustrezen dovod zgorevalnega zraka in da upošteva vse tehnične karakteristike prostora, v katerem je nameščena. Po končanih delih dimnikar opravi prvi pregled.  

 

 

Številne prenove, ki na prvi pogled nimajo ničesar skupnega s kurilno napravo, bistveno vplivajo na njihovo varno uporabo. Tesnjenje oz. zamenjava oken in vrat z novimi, vgradnja rešetk na kanalih za prezračevanje, vgradnja ventilatorjev na zračnike, kuhinjske nape, klimatske naprave, sušilni stroji ipd., spreminjajo dovod zraka ali vplivajo na tlačne pogoje v prostoru. Ob vsaki takšni spremembi z dimnikarsko službo obvezno preverite, ali je tudi v novih pogojih obratovanje kurilne naprave varno. To še posebej velja za kurilne naprave, ki so nameščene v bivalnih prostorih oz. v prostorih, ki niso namenjeni izključno za kurilno napravo. Zaradi neustreznih pogojev lahko pride do slabšega zgorevanja, tvorjenja katranskih oblog v dimniku (pri pečeh na trdno gorivo), slabše kakovosti zraka v prostoru ali do uhajanja dimnih plinov v prostor, posledica katerega pa so lahko celo zastrupitve, ki se usodno končajo.  

 

Prenove fasad, streh  

 

V zadnjih letih se v Sloveniji izvaja veliko t.i. energetskih sanacij stavb, v sklopu katerih se na številnih stavbah prenavljajo fasade. Pri tem se žal pogosto zgodi, da izvajalci spregledajo in preprosto prekrijejo zračnike ter druge odprtine za dovod zraka. Tudi v takšnem primeru lahko pride do prej navedenih posledic, saj kurilna naprava ne bo imela zagotovljenega dovoda zraka. Pri prenovah fasad je pozornost potrebno nameniti tudi veznim elementom med kurilnimi napravami in dimniki, ki  morda prečkajo zunanjo steno stavbe. Na teh delih mora biti sanacija fasade ustrezno izvedena, saj sicer lahko privede do pregrevanja in vžiga fasade. Pri prenovah strešnih kritin velja opozoriti na potrebne odmike ustja dimovodne naprave od strešne kritine, slemena, okenskih odprtin in frčad.    

 

Kako pogosto je treba čistiti naprave?  

 

Čiščenje naprav je odvisno od vrste goriva. Pri klasičnem kurjenju s trdnimi gorivi je čiščenje potrebno 4-krat v kurilni sezoni, pri biomasi dvakrat letno, pri tekočem in plinastem gorivu pa enkrat v kurilni sezoni.  

 

»Dimnikarska javna služba je izrazito preventivna dejavnost v javnem interesu, zato je pravočasnost ravnanja/ukrepanja ključnega pomena za dosego zdravstvene in požarne varnosti, varstva okolja, učinkovite rabe energije in ustrezne kakovosti zraka,« še opozarja Dovrtel.