V minulem obdobju je bilo veliko govora o delovnih pogojih in odnosih med cestnimi prevozniki (delodajalci) in njihovimi vozniki. Javnosti so bile predstavljene neutemeljene in izkrivljene informacije, da je v tej dejavnosti veliko kršitev pravil, da se izkorišča voznike, ki zato posledično na cestah povzročajo nesreče.

 

Dejstvo je, da večina slovenskih cestnih prevoznikov dela pošteno in daje tudi kruh več kot 15 tisoč zaposlenim voznikom. Obtožbe s strani sindikatov, da se izkorišča voznike, so neupravičene, saj ne moremo na podlagi posameznih izjav voznikov in sindikalistov na splošno obtoževati vseh cestnih prevoznikov. Večina od 15 tisoč poklicnih voznikov, ki delajo v cestnem prevozništvu, je zadovoljna s svojimi delodajalci, ki pošteno in odgovorno opravljajo dejavnost ter jim tako zagotavljajo delo.

 

Trditve sindikatov, da naj bi slovenski prevozniki silili voznike, da vozijo več kot je dovoljeno in da vozijo po cestah s tehnično oporečnimi vozili, je zavajanje javnosti. Večina slovenskih prevoznikov kljub ostri konkurenci na evropskem trgu zagotavlja poštene delovne pogoje voznikom ter ne ogroža varnosti v cestnem prometu, saj skrbijo za tehnično popolnost vozil. Svoje odgovornosti in visokih glob v primeru kršitev se dobro zavedajo vsi prevozniki. Globe za prekrške glede kršitev voznega časa so pri prevoznikih trikrat večje kot pri voznikih, v primeru tehnične nepopolnosti vozil pa so globe celo 20-krat višje za prevoznike v primerjavi z globami za voznike. 

 

V primerih, ko prevozniki ali vozniki kršijo pravila, se morajo nadzorni organi ustrezno odzvati in jih onemogočiti, saj predstavljajo nelojalno konkurenco tistim, ki spoštujejo predpise. Takšnih pa je večina slovenskih prevoznikov.

 

 

Slovenski prevozniki opravljajo prevozne storitve za domače in tuje gospodarske subjekte, ti pa jim velikokrat postavljajo nerealne zahteve glede rokov dostave blaga ali potnikov. Slovenskim prevoznikom predstavljajo hudo konkurenco tudi prevozniki iz jugovzhodne Evrope, ki plačujejo svoje voznike tudi pol manj kot slovenski. Stroški plač za mednarodne prevoze so v Sloveniji podobni kot v razvitih evropskih državah, zato so tudi slovenski prevozniki manj konkurenčni.

 

Podatki kažejo, da so slovenski cestni prevozniki med naročniki storitev cenjeni zaradi poznavanja stroke, usposobljenosti voznikov in tehnične popolnosti vozil, ki so tudi z ekološkega vidika v samem vrhu.

  

Za večjo konkurenčnost slovenskih prevoznikov je med drugim  potrebno znižati stroške dela, ponuditi ugodne pogoje pri nakupu nove tehnologije ter omogočati, da blago in potniki pridejo na cilj po najhitrejši in najkrajši poti. Potrebno pa bi bilo tudi vzpostaviti načine, ki bi onemogočali nelojalno konkurenco, ki jo je na transportnem trgu res veliko. 

 

 

 

Še vedno se na naših cestah vrši nadzor predvsem nad slovenskimi prevozniki, čeprav rezultati nadzora kažejo, da predpise v večji meri kršijo tuji vozniki – pri nadzoru voznikov je 40 odstotkov tujih prevoznikov kršilo predpise, le 20 odstotkov pa je bilo slovenskih kršiteljev. Da je nadzora nad domačimi prevozniki veliko, kaže tudi podatek, da so na sedežu domačih prevoznikov samo v letu 2012 opravili nadzor nad 99.500 delovnimi dnevi voznikov. 

Krivične in neutemeljene so tudi informacije, da naj bi prevozniki blaga in potnikov ogrožali varnost cestnega prometa. Podatek policije kaže nasprotno, namreč, da je bilo lani v vseh nesrečah udeleženo le 11 % tovornih vozil, nesrečo pa je povzročilo le 8 % voznikov.

  

Prevozniki se zavedajo, da je nadzor potreben, vendar menijo, da bi se morali policisti in cariniki bolj posvetiti nadzoru nad tujimi vozniki, saj lahko inšpektorji za promet nadzirajo slovenske prevoznike na sedežih podjetij. Tak način nadzora je v večini drugih držav.

 

 

V Sloveniji imajo prevozniki veliko ovir, ki omejujejo učinkovitost njihovega dela. Poleg visokih glob za nekatere prekrške je neurejeno tudi stanje pri prevozih vozil s tovornimi vozili (autransporterji), ki v drugih državah lahko vozijo brez ovir, medtem ko v Sloveniji ne smejo. Prav tako se s previsokimi globami kaznuje predvsem domače prevoznike, ki vozijo na cestah, kjer je dovoljen samo lokalni promet.

 

Avtobusni prevozniki pa so zaskrbljeni glede subvencioniranja linijskih prevozov v prihodnje, glede ureditve integriranega javnega potniškega prometa ter drugih ovir, ki se kažejo na področju obdavčitve mednarodnega občasnega prevoza in pri parkiranju v večjih mestih ter pobiranju potnikov v centrih. Prav tako je problem fleksibilnost pri zaposlovanju voznikov, ki jih že tako ni dovolj. Še posebej je to pereče v primerih, ko zaposleni vozniki pri prevoznikih zbolijo ali gredo na dopust in jih ni mogoče hitro nadomestiti.

 

Takojšnje zmanjšanje ovir za prevoze na slovenskih cestah za autransporterje in omogočanje prevoza tovornih vozil brez omejitev na vseh tistih cestah, ki so bile zgrajene za gospodarske prevoze.

Nadaljnje subvencioniranje linijskih prevozov glede na potrebe prebivalstva po mobilnosti. Določene linije, ki sedaj ne izkazujejo zadostno zasedenost, dodeliti prevoznikom brez javnega razpisa, v skladu s pravili evropske Uredbe (ES) št. 1370/2007. 

Uzakonjenje podjemnih pogodb v prometni zakonodaji za poklicne voznike.

V ali ob večjih mestih zagotoviti možnost parkiranja gospodarskih vozil ter omogočiti dostopnost do naklada blaga in potnikov.

 

 

 

Praktično ni več olajšav za nakupe ekoloških avtobusov in tudi za tovorna vozila se olajšave iztekajo. Prav tako so bile razdeljene subvencije za najbolj ekološka vozila premajhne, da bi jih dobila večina, ki so takšna vozila kupili. 

  

Glede na to, da je večina evropskih držav subvencionirala svoje prevoznike, se nam ne zdi sporno, da je bilo konec leta 2013 razdeljeno 4 mio evrov subvencij prevoznikom za nakup najbolj ekoloških vozil, ki so jih kupili od leta 2010. Ta sredstva so sicer bila le desetina tega, kar prevozniki prispevajo v državni proračun. V zvezi s pobudo nekaterih nevladnih organizacij za revizijo dodeljenih subvencij za ekološka vozila slovenskim cestnim prevoznikom pa menimo, da ni nikakršne osnove za to.  Pričakujemo tudi, da bo država zagotovila olajšave za nakupe dragih avtobusov in tudi tovornjakov, ki izpolnjuje višje ekološke standarde.